Neposredno pred velikim popisom prebivalstva nas bo gotovo zanimalo, kako se je Celje razvijalo v zadnjih štiridesetih letih.
Zadnji popis prebivalstva, za katerega so nam znani točnejši podatki, je bil izvršen v Celju leta 1910. Takrat je imelo Celje 8.082 prebivalcev — ali nekako eno tretjino današnjega števila. Leta 1931 so našteli v Celju 17.255, leta 1948 pa 20.829 prebivalcev.
Najnazornejše nam bo pokazala število prebivalstva naslednja tabela:
Leto – število prebivalcev:
1910 – 8.082
1931 – 17.255
1948 – 20.829
1950 – 23.192
1952 – 25.101
Podatki nam prikažejo, kako se je število prebivalstva večalo. Izreden skok od leta 1910 do leta 1931 ni pripisovati predvsem naravnemu prirastku, temveč predvsem teritorialnim povečavam in še tako zvanemu mehanskemu prirastku, kar pomeni preselitve, ki so bile iz leta v leto večje, zaradi izredno hitro se razvijajoče industrije.
Povečanje števila prebivalstva je od leta 1941 do 1945 občutno zavrla druga svetovna vojna ter se prične približno normalen prirastek šele v povojnih letih. Naravni prirastek je znašal leta 1931 90 oseb, povprečni letni naravni prirastek v zadnjih letih pa znaša 252 oseb, mehanski prirastek pa povprečno 356 oseb letno. Največji naravni prirastek je bil leta 1950, in sicer 369 oseb, največji mehanski prirastek pa leta 1951, ko je znašal 405 oseb.
Za prihodnja leta lahko računamo, da se bo naravni prirastek povečal, mehanski pa malenkostno znižal. Po tem računu bi imelo Celje v sedanjem obsegu 30.000 prebivalcev leta 1960. Zaenkrat nas pa zanima današnje stanje, ki nam bo pokazalo ali so statistični podatki od leta 1948 naprej točni.
Po cenitvi bi imelo Celje danes 25.300 prebivalcev, točen rezultat pa nam bo pokazal popis prebivalstva. Letošnji popis prebivalstva ima tudi nalogo, da poleg točnega števila prebivalstva ugotovi še točno gospodarsko in socialno strukturo, kar bo brez dvoma zelo značilno in bo odraz velikih gospodarskih sprememb, ki so nastale v zadnjih letih. Tudi odnos do vere je danes zelo nejasna zadeva, saj štejejo za svoje pripadnike razne verske skupnosti vse osebe, ki jih vodijo v svojih matičnih knjigah in katere ob rojstvu niso mogle same izraziti svojega prepričanja. Vsak državljan bo pri tem štetju na povsem demokratičen način izrazil svoj odnos do vere, katerega ob vpisu v matično knjigo ni mogel izraziti. Vse to in še mnogo gospodarstvu in našemu razvoju koristnih podatkov nam bo dalo letošnje štetje, katerega zaradi izrednih pogojev in važnosti nikakor ne smemo podcenjevati, temveč ga moramo smatrati za eno prvih in najvažnejših nalog.
Savinjski vestnik, 14. 3. 1953
