V Celju bodo počastili najvišje drevo v Sloveniji ter odprli novi gozdni tematski poti


Slovesnost ob mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca, bo letos potekala v Celju. In sicer v Mestnem gozdu, kjer raste najvišje izmerjeno drevo v Sloveniji, Pečovniška duglazija. Obenem pa bodo ob priložnosti uradnemu namenu predali  novi tematski poti v mestnem gozdu, Pot velikank in Zgodovinski gozd.

Osrednji dogodek, ki ga ob mednarodnem dnevu gozdov pripravljajo Zavod za gozdove Slovenije – območna enota Celje, skupaj z MO Celje in javnim podjetjem Zelenice, bo v četrtek potekal v Pečovniku v Mestnem gozdu Celje, kjer bodo odprli dve novi tematski poti – Pot velikank in Zgodovinski gozd – ter razglasili najvišje drevo v Sloveniji. To je s 67,02 metra 140 let stara Pečovniška duglazija, ki je za dobre štiri metre višja od Sgermove smreke na Koroškem – ta sicer ostaja najvišje slovensko avtohtono drevo.

Mestni gozd Celje je od nedavnega bogatejši za dve novi tematski poti. Na Poti velikank lahko obiskovalci spoznavajo in začutijo najvišja drevesa v Sloveniji, na poti Zgodovinski gozd pa zanimivosti iz bogate preteklosti gozda, ki so ga mestu pred več kot 500 leti podarili Celjski grofje. Avtor vsebinskih zasnov obeh poti je celjski gozdar mag. Robert Hostnik iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Novi tematski gozdni poti v Mestnem gozdu Celje (vir: Zavod za gozdove Slovenije)

Pot velikank se začne v dolini Pečovnika ob odcepu planinske poti proti Vipoti. Dolga je 1200 m in  obiskovalce vodi med velikimi drevesi duglazij, ki predstavljajo najvišja drevesa v Sloveniji, saj dosegajo skoraj dvakratno povprečno višino dreves evropskih gozdov in so celo višja od 60 metrov. V Mestnem gozdu v Pečovniku, kjer so prve duglazije posadili že leta 1883, je bilo doslej evidentiranih 210 velikih dreves. Med njimi raste dobrih 140 let stara Pečovniška duglazija, ki je po natančnih meritvah gozdarskih strokovnjakov visoka kar 67,02 m in je tako najvišje izmerjeno drevo in obenem največje živeče bitje v Sloveniji. Na predstavitveni tabli ob najvišji duglaziji lahko obiskovalci med drugim preberejo in poslušajo pesem, ki je bila napisana prav za to drevo ter si ogledajo kratek video o značilnostih in meritvah teh dreves.

Ob prehodu ceste na Celjsko kočo  se na Pot velikank navezuje še druga nova tematska pot – Zgodovinski gozd. Na predstavitvenih tablicah ob poti, ki je dolga 2.900 m in se zaključi pri Celjski koči, so s kratkimi zgodbami predstavljene zanimivosti bogate zgodovine mestnega gozda ter njegovo današnje stanje in značilnosti. Mestni gozd v Pečovniku se po tradiciji lahko primerja z znanimi gozdovi v okolici nekaterih evropskih prestolnic, ki so v svoji lasti že od srednjega veka ohranjale prvotno dodeljene gozdove. Že leta 1484 je v bilo sodni knjigi zapisano, da ima mesto svoj gozd v Pečovniku, a  je bila bogata zgodovina celjskih mestnih gozdov večinoma pozabljena. Kljub temu, da je območje Pečovnika s Celjsko kočo priljubljen rekreacijski cilj Celjanov. Snovalci Zgodovinskega gozda upajo, da se bo to z novo potjo spremenilo.

Pečovniško duglazijo so kot najvišje izmerjeno drevo izmerili že aprila 2021 (vir foto: Zavod za gozdove)