Bolniški stalež na celjskem območju narašča hitreje kot v republiki. Medtem ko je bil leta 1975 v republiki 4,56, je bil na celjskem območju nekaj nižji – 4 46, v občini Celje pa le malo višji – 4,62, so se lani razmerja močno spremenila, povprečno je v republiki narasel le na 4,71, na celjskem območju na 5,23 in v občini Celje kar na 6,07 odstotka. V primerjavi z letom 1981 se je na celjskem območju stalež rahlo zmanjšal v Občinski zdravstveni skupnosti Šmarje, v Laškem in Sevnici ostaja na isti ravni, medtem ko je najmočneje porasel v Žalcu, Celju in nekaj manj v Šentjurju in Slovenskih Konjicah.
Najbolj pogoste so bolezni dihal
V celjski občini, kjer je stalež najvišji, je bilo v preteklem letu 42.909 aktivnih zavarovancev, med njimi 17.173 žensk (nekaj več kot leto prej). Zanimivo je, da je stalež lani porasel tako pri odsotnostih do 30 dni kot nad 30 dni (to še vedno ločimo, ker nadomestila za odsotnosti do 30 dni izplačujejo delovne organizacije, nad 30 dni pa zdravstvene skupnosti – pričakujemo pa, da bodo kmalu skoraj vsa nadomestila za odsotnosti z dela izplačevale delovne organizacije).
S. SOPAR: »Domneva, da je stalež v tolikšnem porastu zaradi leta 1980 ukinjenih zdravniških komisij, preko katerih je moral vsak zavarovanec za odobritev staleža nad 30 dni, očitno ne drži, saj bi se tako povečal le stalež nad 30 dni. Na celjskem območju smo v letih 1981-1982 uvedli dopolnjene bolniške liste, podatke z njih pa spremljamo z avtomatsko obdelavo podatkov. Morda tudi njihovo dosledno izpolnjevanje zvišuje odstotek bolniškega staleža. Vedeti pa moramo, da zbiranje podatkov ne poteka enako niti v Sloveniji, kaj šele v Jugoslaviji. To bi morali nujno urediti, če hočemo, da so podatki sploh primerljivi.«
V preteklem letu je bilo v celjski občini na 42.909 aktivnih zavarovancev sprejetih v stalež 52.883. Največ, preko 20 odstotkov jih je bilo sprejetih zaradi bolezni dihal, na drugem mestu so poškodbe, na tretjem bolezni kosti in gibal. Podobna razmerja so tudi na celem območju. Zanimive so poškodbe, zaradi katerih je bilo v staležu 17 odstotkov bolnikov. Le četrtina teh se je poškodovala na delu in na poti z dela in še med temi več kot polovica na poti. Večina poškodb je torej nastala izven dela, v prostem času.
Stalež – pobeg iz neugodnega okolja
O zmanjševanju staleža veliko in pogosto govorimo, iščemo tudi vedno nove poti: od pooblaščenih zdravnikov za odobravanje bolniškega staleža, do neupravičenih nagrad za prisotnost na delu in finančnih bremen za tiste, ki so v staležu. Za zmanjšanje staleža pa je treba storiti mnogo več.
M. HRUSOVAR: »Delovna organizacija mora vzpostaviti take notranje medsebojne odnose, da stalež ni ena izmed oblik pobega iz neugodnega ozračja. Pripravljena mora biti tudi zagotoviti številnim delavcem z zmanjšano delovno zmogljivostjo vsakodnevno ustrezno delo. S tehničnim, družbenopravnim in psihosocialnim varstvom pa mora sproti odpravljati mesta izvora staleža.
Zdravstvena služba mora čimbolj skrajšati pot do prave diagnoze zdravljenja in rehabilitacije. Budno mora spremljati dogajanja znotraj delovne organizacije, predvsem v proizvodnem procesu in pravočasno reagirati, ko ugotovi, kje najpogosteje prihaja do porušenja delavčeve zmogljivosti z zahtevami delovnega mesta. Izredno pomembna je preventivna medicina, zlasti predhodni pregledi, ki naj omogočijo delo pravemu delavcu na pravem delovnem mestu.
S.PISANEC: »V Železarni v Štorah stalež v zadnjih letih zmanjšujemo. Gotovo je to odraz tesnega sodelovanja z Zdravstveno postajo in razumevanja širine v delovni organizaciji. Povezali smo področje za tehnično, zdravstveno, socialno in ekološko varstvo. Pomembni so tako sistematični pregledi delavcev na ogroženih delih, kot analize delovnih mest, ugotavljanje psihofizičnih sposobnosti delavcev in ustreznega zaposlovanja. Nič pa še nismo storili na področju ekologije. Pričenjamo in verjamemo, da bo tudi to dalo rezultate.«
Večletno sistematično delo je v Železarni Štore v preteklem letu privedlo do zmanjšanja staleža v primerjavi z letom 1981 za 1,5 odstotka, kar pomeni 20.000 delovnih dni. Zmanjšala se je tako pogostost kot število dni zdravljenja do vrnitve na delo. S tem še niso zadovoljni. čeprav pomeni 4,3 odstotka staleža manjši stalež kot v občini in manjši kot drugje v črni metalurgiji. Rezerve vidijo v še tesnejšem sodelovanju zdravstvene službe z delovno organizacijo, boljši prosvetIjenosti ljudi v skrbi za lastno zdravje, boljšem delu na delovnem mestu, analizi in zdravstveni oceni delovnih mest, v ergonomskih rešitvah za delavce z zmanjšano delovno zmogljivostjo in v gledanju širše družbene skupnosti na ta prizadevanja.
Če bi se bolniškega staleža povsod lotevali tako kot v Železarni Store, bi brez dvoma lahko kmalu prenehali govoriti o njegovem zaskrbljujočem naraščanju, še zlasti, če z njim ne bi več reševali toliko socialnih kot tudi drugih problemov.
Novi tednik, 24. 3. 1983
