V knežjem mestu smo imeli pred tednom dni možnost prisostvovati predavanju “Govor resnice” Mattiasa Desmeta, profesorja klinične psihologije na oddelku za psihologijo in izobraževalne vede na univerzi v belgijskem Gentu.
Okoli 150 ljudi, ki so v Celjski dom prišli iz širšega območja, je prisluhnilo uveljavljenemu strokovnjaku za psihologijo množic, ki je iz te perspektive razsvetlil dogajanje v t.i. koronskih časih in kako je delovala teorija ustrahovanja. Prav tako gre za enega redkih pomembnejših mislecev, ki se lahko pohvali s polno integriteto.
Avtor številnih znanstvenih člankov in prejemnik uglednih priznanj je zaslovel s knjigo Psihologija totalitarizma, ki je lani izšla tudi v slovenščini, za prevod in spremno besedo pa je poskrbel Vid Sagadin Žigon.
Da je bilo eno od dveh slovenskih predavanj v Celju, je po besedah Ivana Jurgeca, ki je z društvom Bodi varen in zdrav v Sloveniji poskrbel za organizacijo in je znan tudi po akciji zbiranja podpisov za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavi, kjer je bilo zbranih več kot 50 tisoč podpisov, dejal: »Dogodki za Štajersko so običajno v Mariboru, vendar smo se tokrat odločili za Celje. Prav tako so v Celju ljudje, ki so nam priskočili na pomoč pri izvedbi.«
Psihologija totalitarizma je eno najpomembnejš del, če želimo razumeti, obdobje, ki ga živimo. Totalitarizem ni stvar preteklosti, saj ga živimo tudi danes. Po Desmetovih besedah nam ga narekuje tehnokracija in zainteresirane elite. Mnogi ljudje so nevede orodje njihovih sofisticiranih prijemov, ki ga izvajajo preko propagande in številnih sistemov, kjer naracija ustreza opisu enoumja.
Veliko vlogo pri vsem skupaj igra na eni strani čedalje večja osamljenost posameznikov in na drugi strani navidezna povezanost v kolektiv preko tehnologij in ukrepov v kriznih situacijah.
Desmet je občinstvo navdihnil s tem, da je spregovoril o rešitvah, ki so se glede na spletne odzive po predavanju pokazale, da jih v sebi čutijo številni posamezniki.
Nina s Kozjanskega je denimo zapisala: »Predavanje Mattiasa Desmeta, avtorja knjige Psihologija totalitarizma, me je totalno presenetilo.
Zakaj?
Ker se iz kritike sistema obrača v t.i. duhoven pogled na reševanje krize, ki se začne pri posamezniku. “Spremeni sebe in spremenil boš svet.”
Govoril je stvari, ki jih močno čutim zadnje leto, spoznanja o tem da moramo biti s seboj in drugimi ISKRENI ter SOČUTNI in v sebi najti POGUM in MOČ, da sledimo tej poti.
Ter da iskrenost in sočutje začutimo v sebi, v svojem telesu. Vračanje v telo. Zemlja.
Sočutje. Srce.
Moč. Ogenj. Sonce.
Pa sej vsi vemo to, a ne?
Ampak kljub temu, pride čas ko na nek način globje dojamemo te Modrosti. In prihaja čas ko se masa ljudi s podobnimi pogledi, veča in veča in združuje kot razpredena zlata mreža.«
Desmet je kot glavno orodje rešitve je poudaril govor iskrenosti, ki v nas sproža biokemične odzive, kar je tudi raziskal in ena od posledic je, da dobesedno zdravi strahove. Prav tako se z našo iskrenostjo in avtentičnostjo tudi pri drugih poraja želja, da bi se »priklopili« na to frekvenco, torej iskrenost spodbuja še več iskrenosti. In to lahko spremeni ta svet! Resnične srčne povezave, kjer ne gre za navezanost iz pomanjkanja ali bolečine, temveč za avtentično so-čutenje.
Zelo pomembno je, da za izražanje prisluhnemo svojemu telesu, ki je naša naravna antena ki nam bo sporočila, vse, kar potrebujemo.
Prav tako je poudaril, da je treba svojo iskrenost komunicirati na način, da ne gre za vsiljevanje pogledov, temveč kot govor naših občutij.
Sam se ukvarja tudi s praktičnimi delavnicami iskrenega govora, obenem pa je povedal, da opaža, da se v tem smislu po vsem svetu dogaja nekakšna metarevolucija!
K temu bo pripomoglo tudi njegovo delo, ki je v nastajanju, in ga je naslovil Psihologija resnice.
Mattias je na koncu dodal zahvalo za dar pozornega poslušanja, ki so mu ga prisotni namenili. Tudi v tem se skriva pomemben del rešitve, da so-človeku zgolj prisluhnemo, s Srcem.
Za konec dodajmo, da je eden od totalitarizmov oz. njegovih rezultatov tudi odnos do sebe in posledično do drugih ljudi. To je nujen del človekove integritete, ker v današnjem času ne moremo več pristajati na to, da obstaja zgolj neka zunanja vloga, ki je strogo ločena od misli/besed/dejanj v zasebni sferi.
