Skoraj deset let je že minilo od dneva, ko se je v Zgodovinskem arhivu Celje odprla razstava ABC – Arhivska Barbara Celjska. Da je ta po desetletju še vedno zanimiva, dokazuje dejstvo, da se je pred kratkim odpravila na gostovanje v Rogatec.
Prihod razstave v Dvorec Strmol v Rogatcu je plod dobrega sodelovanja Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec in Zgodovinskega arhiva Celje. Razstavo so sicer v celjskem zgodovinskem arhivu odprli že konec leta 2014.
Na razstavi je predstavljenih šestnajst reprodukcij listin, ki jih hranijo Hrvaški državni arhiv Zagreb, Državni arhiv v Varaždinu, Arhiv Republike Slovenije, Madžarski državni arhiv Budimpešta ter Arhiv Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Ob tem predstavljajo še originalno listino, ki jo je kraljica Barbara poslala svojemu bratu Frideriku II. Celjskemu.
Skozi ogled razstave je možno spoznati Barbaro Celjsko kot soprogo in sovladarico cesarja Sigismunda Luksemburškega, prav tako pa se jo prikaže v luči vrhovne fevdalke, razsodnice v zemljiških sporih in zaščitnice pravnega reda.
Ob odprtju razstave je celjsko Kulturno umetniško društvo Galiarda pripravilo srednjeveške plese in uprizorilo prihod Barbare Celjske, obiskovalci pa so se lahko preizkusili v nekdanjem pečatenju pisem in dokumentov. Tekom dogodka je zgodovinar mag. Damir Žerič, ki v Pokrajinskem muzeju Celje opravlja vlogo višjega kustosa, razkril, kako so v Rogatcu povezani s Celjskimi grofi, avtor razstave dr. Aleksander Žižek pa je poslušalcem podrobneje predstavil svoje delo.
Razstava prava poslastica za ljubitelje zgodovine
Po odprtju razstave na dvorcu v Rogatcu smo se pogovarjali z direktorjem Zgodovinskega arhiva Celje, dr. Borutom Batageljem. Kot nam je povedal, je bila glavna pobudnica za gostovanje Nives Brezovnik iz Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec. Ob tem je dodal, da ga zelo veseli, da po desetih letih razstave zanjo še vedno obstaja interes po gostovanju.
Batagelj je zaključil z naslednjim: “Povod za razstavo je bilo dejstvo, da v Zgodovinskem arhivu Celje, navkljub izrednemu pomenu Celjskih, ne hranimo prav veliko gradiva na to temo. Zato smo se odločili, da po Sloveniji, kjer največji korpus listin Celjskih hranijo v Arhivu Republike Slovenije in po sosednjih državah zberemo nekaj reprezentativnega gradiva, ki je neposredno povezano z Barbaro Celjsko. Zato sem dal pobudo in navdušil dr. Aleksandra Žižka, ki je v našem arhivu zadolžen za starejše gradivo, da poišče partnerske arhive, ki bi nam z reprodukcijami omogočili vpogled v listinsko gradivo Barbare Celjske.”
