Člani Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje so se z recitalom, ki so ga izpeljali v Pokrajinskem muzeju Celje, pred tednom dni poklonili stoletnici rojstva pesnika Ivana Minattija. Dogodek so poimenovali “Drevo za ptice”.
»Tudi jaz, trava med travami, drevo med drevesi, bom stal z razprostrtimi rokámi in
objemal zvezde oblake in ptice in se pogovarjal s tabo, zemlja,« je napisal Ivan Minatti,
trubadur ljubezni ter narave.
V veznem besedilu, ki ga je oblikovala Jana Kvas, scenarstka dogodka, je zapisano, da so njegove pesmi kot ptice: s krili povezujejo zemljo in nebo, tam, kjer gnezdijo, pa pojejo o njunih objemih.
V recitalu so nastopili: Andrej Hribernik, Katja Lilija, Srečko Maček, Sonja Mlejnik, Lada Ščurek, Blaž Trafela in Bernarda Ulaga. Harmonikarsko vlogo je odigral Miha Plevčak. Za izdelavo scene sta poskrbeli: Tanja Plevnik in Jana Kvas.
Ivan Minatti se je rodil 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Ko mu je bilo pet let, se je
družina preselila v Slovenj Gradec, pri njegovih desetih letih pa v Ljubljano. Tam je končal gimnazijo in začel študirati medicino, vendar je zaradi vojne študij prekinil in odšel v partizane. Po vojni je študiral slavistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti, po končanem
študiju pa je bil do upokojitve urednik v založbi Mladinska knjiga. Umrl je 9. junija 2012.
Kot značilen ustvarjalec prvega povojnega rodu je pesnil v duhu intimizma. Njegova lirika
ostaja že od partizanskega obdobja izrazito razpoloženjska, v njej odzvanjata melanholija in nostalgija in iz nje veje čustvena pristnost. Minattijeve najbolj znane pesniške zbirke so: S poti, Pa bo pomlad prišla, Nekoga moraš imeti rad, Bolečina nedoživetega, Ko bom tih in dober, Prisluškujem tišini v sebi, Pod zaprtimi vekami in Vznemirila si gladino mojega tolmuna, pesem. Ob stoletnici njegovega rojstva je izšel ponatis pesniške antologije Nekoga moraš imeti rad.
Celjski ljubiteljski gledališčniki bodo recital ponovili 27. junija na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah.
