Razviti zahodni svet, in z njim tudi Slovenija, je v velikem upadu duhovniških poklicev. Od generacij sedemdesetih prejšnjega stoletja, ko je bilo novomašnikov tudi čez petdeset na leto, jih dandanes praviloma preštejemo na prste ene roke. Letos so denimo v Sloveniji štirje, v škofiji Celje prav nobeden.
Ima pa celjska škofija tri železa v ognju – fante, ki so v bogoslovju. Pozitivna stran padca kvantitete je vse večja usmerjenost h kvaliteti: z manjšim številom kandidatov za duhovniški poklic se pač da delati kakovostneje.
In prav v slednje so usmerjeni v škofiji Celje. Od tu tudi zadnja akcija s celjskimi bogoslovci – škof in vodja propedevčnega letnika sta jih odpeljala na počitniško duhovno obnovo v Liboje.
Celjski bogoslovci, trije so, Filip, Mark in Tadej, so se nedavno vrnili s popočitniške duhovne obnove, ki so jo skupaj s škofom Maksimilijanom Matjažem preživeli v Domu duhovnih vaj v Libojah. Poleg je bil tudi vodja propedevčnega letnika, ki že pet let poteka v Šmarju pri Jelšah, Celjan Janez Kozinc.
Takole poetično je srečanje bogoslovec Tadej opisal na Facebooku škofije Celje: “Po krajšem premoru smo se ponovno zbrali in si ob prijetnem sončnem zahodu najprej podelili nekaj besed o našem doživljanju preteklega študijskega leta, kaj nas je v tem času nagovorilo, spremljalo, zaznamovalo, spreminjalo, naučilo …”
In ker človek ne živi i samo od kruha, ampak tudi od vsake besede, ki prihaja od Boga, so si te tri dni vzeli čas tudi za premišljevanje Božje besede.
“S svojimi uvodi sta nas oba voditelja vpeljala v globlje razmišljanje pomena Besede, ki jo spregovori Bog v Svetem Pismu. Predvsem smo spoznavali, da moramo ob Besedi hoditi, iskati, se razvijati in krepiti, da lahko mi postanemo prostor za rast Boga in rast naše duhovnosti,” so zapisali bodoči dušni pastirji.
Vzpon na goro
A niso le sedeli in premišljevali, temveč so se povzpeli tudi na Šmohor. Dobra ura hoda jih je vodila mimo koče na Šmohorju do cerkve sv. Mohorja in Fortunata, kjer jim je tamkajšnji ključar pokazal notranjost in ob tem povedal še kakšno znamenitost te cerkve.
“Pohod je bil prijeten čas, kjer smo se lahko sprehodili in ob tem uživali lepote stvarstva. Hkrati je pa to bil prijeten čas za sproščene pogovore,” je ob tem zapisal bogoslovec Filip.
To kratko, a, kot dodaja Filip, notranje precej bogato duhovno obnovo, so s sveto mašo sklenili v Baziliki Matere Božje v Petrovčah. “Hvaležni za vsak doživet trenutek v teh dneh, se že potihoma veselimo novih skupnih poti v naslednjem študijskem letu, ki prihaja,” je zaključil Filip.
Letošnji propedevčni “izplen”: trije od šestih
V letu 2019 je bila celjska škofija, natančneje župnija Šmarje pri Jelšah, s strani Slovenske škofovske konference izbrana za izvajanje propedevtičnega programa, ki mlade kandidate seznanja z duhovniškim poklicem in jim omogoča vpis v Bogoslovno semenišče. Preden vstopijo v bogoslovje, jih torej temeljito “preverijo”, ali so primerni za duhovniški poklic, ter seveda leto dni postavljajo temelje, potrebne za služenje Bogu in ljudem.
Minulo leto je k propedevtskem letniku pristopilo šest kandidatov. Eden se je poslovil že na začetku, od ostalih pet pa so letnik končali trije. Za dva je vodja programa, Janez Kozinc, presodil, da (še) nista ustrezno pripravljena za duhovniško pot.
Izmed dvajsetih, ki so propedevčni letnik končali v prejšnjih letih, jih je sedemnajst šlo v Bogoslovno semenišče, trije pa so se odločili za drugačno pot. Eden izmed teh je nadaljeval študij v tujini in nadaljuje pot priprave v duhovništvo, dva pa sta ugotovila, da to ni njuna pot in sta šla naprej po drugačni poti.
V škofiji Celje sicer deluje 87 škofijskih in 31 redovnih duhovnikov (podatki za 2023). Pred desetletjem je bilo škofijskih duhovnikov nad 100, v sledečih letih pa je število upadalo. Njihova povprečna starost je 64 let.
