V Sloveniji je bil letos izveden 26. popis belih štorkelj. Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic so sporočili, da so letos zabeležili smo največ gnezdečih parov in največ poletelih mladičev bele štorklje doslej.
Popis izvajajo po mednarodno uveljavljeni metodi, skozi popisovanje pa obiščejo vsa gnezda bele štorklje v Sloveniji ter preverijo njihovo gnezditveno uspešnost.
Izvajajo ga med koncem junija in začetkom julija, ko so mladiči že tako veliki, da jih zlahka
preštejejo. Zelo pomemben del popisa je pogovor z domačini, ki vsako leto sporočajo
dragocene podatke, ki jih na popisu ni možno pridobiti. Gre za podatke o poteku gnezdenja,
bojih za gnezdo, prihodih štorkelj in drugih zanimivostih. Na popisu si vedno podrobno
ogledajo tudi gnezdo in ocenijo, če je to stabilno in varno.
Lanski rekord letos presežen
Prejšnje leto so pri DOPPS prešteli, da je pri nas gnezdilo kar 300 parov štorkelj. Letošnje število znaša 311, poletelo pa je rekordnih 673 mladičev. Prejšnje največje število je bilo leta 2020, ko jih je bilo 596.
Kot so zapisali iz DOPPS je bila zanimivost, ki so ji bili priča letošnje leto, da so se številne štorklje vrnile iz prezimovališč prej, kot je običajno. Prva gnezda so bila zasedena že v prvi polovici februarja, običajno pa se štorklje vrnejo v marcu in še to večji del v drugi polovici. Številni pari so tako zelo hitro pričeli z gnezditvijo, njihovi mladiči pa so poleteli tudi 2 do 4 tedne prej kot običajno poletijo v Sloveniji.
Direktor DOPPS in začetnik nacionalnega popisa dr. Damijan Denac je ob tem povedal: »Bela štorklja je vrsta, ki profitira zaradi klimatskih sprememb. Ustreza ji vroče in suho podnebje in zaradi milih zim spreminja selitvene vzorce. Naseljuje nova območja in tudi virov hrane ima očitno dovolj. Zato je tako uspešna.«
Lani za štorklje bolj neugodno vreme
Kljub temu, da je bila lanska zasedenost gnezd primerljiva z letošnjo, je poletelo bistveno manj mladičev, in sicer 473. Po mnenju predstavnikov DOPPS je bil eden glavnih razlogov hladno in deževno vreme v maju. V tem obdobju mladiči še nimajo razvite lastne termoregulacije, zato jih v letih, ko je v maju hladno in deževno vreme, veliko pogine. V takem vremenu imajo bele štorklje tudi nekaj težav pri zagotavljanju zadostne količine hrane za mladiče, zato lahko kakšnega izvržejo iz gnezda, da povečajo verjetnost preživetja preostalih mladičev v gnezdu.
Ko so mladiči že večji, ima na njihovo preživetje vreme manjši vpliv. Tudi letos je imelo deževno vreme v tem mesecu lokalno nekaj vpliva in se bile štorklje iz gnezda primorane vreči kakšnega mladiča, vendar je bila pojavnost tega dogodka bistveno manjša kot lansko leto.
