Muzej novejše zgodovine Celje in Združenje prijateljev slepih Slovenije obeležujeta 10 let medsebojnega sodelovanja, ki je v tem času prineslo številne projekte ter dogodke z namenom približevanja slepote in slabovidnosti širšemu krogu polnočutnih. Ob tej priložnosti je izšel prav poseben strip z naslovom Mina z belo palico, ki na inovativen način ozavešča o vsakodnevnih izzivih oseb s slepoto in slabovidnostjo.
Začetki sodelovanja in prvi projekti
Plodnih 10 let sodelovanja med Muzejem novejše zgodovine Celje in Združenjem prijateljev slepih Slovenije je na kratko preletela muzejska svetovalka Jožica Trateški.
Vse se je pričelo pred 10 leti, ko se je v Hermanovem brlogu odprla prva razstava za slepe in slabovidne z naslovom Radovedni prstki. Takrat se je muzej med drugim zavezal, da bo otroški muzej Hermanov brlog čim bolj dostopen osebam s slepoto in slabovidnostjo.
V letih, ki so sledila, so izpeljali številne projekte, ki so vključevali razstave, izobraževanja za predšolske otroke, učence in njihove starše ter strokovne delavnice. Posebno pozornost so namenili ozaveščanju o slepoti in slabovidnosti ter prilagoditvam prostora.
Muzej je tako leta 2017 postal tudi prostorsko dostopen za slepe in slabovidne, kar so omogočile prilagoditve, kot so talni vodilni sistemi, tablice za lažjo orientacijo, napisi v brajici (pisavi, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo) in oznake za slabovidne.
‘Mina z belo palico’ – inovativno ozaveščanje s stripom
Združenje prijateljev slepih Slovenije se že 20 let osredotoča na ozaveščanje širše javnosti o slepoti in slabovidnosti ter zagotavljanje dostopnosti raznih objektov in dogodkov za slepe in slabovidne.
Letos so skupaj z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije izdali strip z naslovom Mina z belo palico, ki ga je možno prevzeti na sedežu združenja, na njihovih prireditvah, v šolskih knjižnicah in v Hermanovem brlogu.
Avtorica stripa, dr. Aksinja Kermauner, ki je večino svojega življenja in dela posvetila slepim in slabovidnim, je ob predstavitvi poudarila, da je ključno ozaveščanje o osnovnih stvareh.
“Slepih je malo, zato se ljudje pogosto prestrašijo, da bodo naredili kaj narobe, ko jih srečajo. To vodi do napačnih reakcij – bodisi so preveč prijazni ali pa ne vedo, kako se pravilno odzvati. Ne gre za hudobijo, ampak za neznanje, ki ga želimo odpraviti s stripom,” je povedala dr. Kermauner.
Pomembnost ozaveščanja in vključevanja slepih in slabovidnih v družbo sta poudarila tudi podpredsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije, Sebastjan Kamenik, in predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, Matej Žnuderl.
“Slepi potrebujejo določene prilagoditve in dodatno pomoč, a lahko kljub temu enako prispevajo k družbi kot polnočutni. Do njih se obnašamo normalno, uporabljamo običajne izraze in jim dopuščamo samostojnost,” so še izpostavili zbrani v celjskem muzeju.
V en glas pa so poudarili medsebojno trdno in plodno sodelovanje med združenjem in zvezo, prav tako pa tudi izredno povezanost z muzejem.
Muzej novejše zgodovine Celje in Združenje prijateljev slepih Slovenije sta s svojim delom in zavzetostjo pomembno prispevala k ozaveščanju javnosti o slepoti in slabovidnosti ter k ustvarjanju bolj vključujoče in dostopne družbe za vse. V prihodnje načrtujejo še številne projekte, ki bodo nadaljevali to pomembno poslanstvo in še naprej širili razumevanje ter podporo za osebe s slepoto in slabovidnostjo.
Direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar je ob vsem tem naznanil tudi razstavo, ki bo namenjena izključno slepim in slabovidnim obiskovalcem. Februarja 2025 jo bo v Fotohiši Pelikan gostila Galerija Božena.
