Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje je vrata prvi generaciji gojenk odprla 1. oktobra leta 1954, zato v tem šolskem letu obeležujejo 70. obletnico delovanja šole. Ob jubileju so se odločili, da bodo v počastitev tolikšnih let delovanja preko celotnega šolskega leta izpeljali različne dejavnosti. Vodilo praznovanja je slogan Dediščina sodelovanja in navdiha.
Minuli petek je na šoli potekala letošnja prva okrogla miza, s katero so vstopili v praznovanje. Govorili so o sami zgodovini in razvoju šole od nekoč do današnjih dni.
Gostje okrogle mize z naslovom Kako je bilo pred 70. leti … so bile nekdanja ravnateljica Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje Marija Marolt, nekdanja dijakinja in profesorica na naši šoli Jacinta Doberšek in Anica Vošnjak, ki je prav tako nekdanja dijakinja, le da je svoje šolanje doživela malo drugače. Moderatorka okrogle mize je bila dijakinja 4. letnika programa zdravstvena nega, Fiona Rakovec Pirc, pod mentorstvom prof. Petra Čepina Tovornika.
Po slovenski in šolski himni Srčno srečni, ki jo je zapel GLOG (Ana Šuhel, Urška Korenjak, in Ana Korenjak) je sledila avtorska pesnitev moderatorke Fione, ki si jo lahko preberete v okvirčku.
Hitro dnevi hitijo,
drug za drugim se vrstijo
in prišel je dan,
ko ti praznuješ svoj 70. jubilejni rojstni dan.
Pred 25.567 dnevi ti vrata si odprla
in v nove izkušnje se ozrla.
Že sedemdeset generacij je minilo,
že mnogo znanja je dobilo.
Pa ne le znanja si jim dala,
temveč tudi pot v življenju pokazala.
Pa ne le poti v življenju pokazala,
temveč tudi osebnost izoblikovala.
Mnogo je dni za tabo že minilo,
mnogo ljudi je tu not stopilo.
Mnogim ljudem uresničila si želje,
spet drugim bila pravo trpljenje.
Naj čim več bo uspešnih še dni
in vse lepo naj tu se zgodi.
V pogovoru so se posvetili razvoju šole ter dosežkom dijakov skozi leta. Gospa Vošnjak je delila zanimivosti o življenju v šolskem internatu, kjer so učenke dopoldne opravljale praktični pouk, popoldne pa obiskovale predavanja. Zanimivo je bilo tudi vprašanje, kdaj so ob vseh obveznostih našle čas za učenje. Preprost odgovor je bil: ob sobotah in nedeljah.
Gospa Marolt je orisala izzive pri izgradnji nove šole. “Marsičemu se je bilo treba odpovedati,” je dejala in razložila, kako so za šolo podrli tri hiše, reševali pa so tudi težavo s cesto, ki je motila paciente bližnje bolnišnice. Podelila je še anekdoto, ko so bili dijaki skupaj z njo zaklenjeni v stari šoli in jih je na koncu rešil hišnik. Prva šolska knjižnica pa je bila zgolj majhna omara z nekaj knjigami.
Obeležili so tudi evropski dan raziskovalcev, ki poteka vsak zadnji petek v septembru. Gospa Doberšek je opisala, kako je potekalo raziskovanje v času njenega šolanja. Ključno je bilo najti ljudi z istimi interesi. Praktični pouk tedaj ni bil bistveno drugačen, saj je vključeval veliko zabave in resnega dela.
Srečanje so zaključili s pesmijo in mislijo: “Vsak je zgodba zase, a skupaj tvorimo celoto.”
