S tem naslovom je bil na današnji dan pred 45 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
V svojem pismu bi želela opisati odnos PTT Celje do svojih dolgoletnih telefonskih naročnikov.
Telefonski priključek sem dobila že leta 1972 in sicer enojčka. Čez približno 10 let so mi brez moje vednosti priključili neznano osebo tako, da sedaj imam dvojček.
O tem dogodku so me le pismeno obvestili, saj so mi takrat tudi spremenili telefonsko številko. Na moje vprašanje, zakaj in kako so to storili brez predhodnega dogovora, sem dobila kratek odgovor, da bodo v kratkem času dobili vsi dvojčka, kar seveda ni bilo res. PTT Celje ima pri tej zadevi monopol, kot je tudi plačevanje telefonske najemnine za 1 mesec v naprej.
Letos 24. 3. sem dala pismeno prošnjo za osamosvojitev telefonske številke na PTT Celje-oddelek naročniška razmerja; svojo prošnjo sem utemeljevala s tem, da imam precejšnjo impulzacijo, to pa je zaradi sinovega poklica. Veliko komunicira s strankami po telefonu in tudi v obratni smeri j e veliko klicev, zato me omenjeni dvojček precej ovira. Sin je moral velikokrat prositi sosede, da je od njih klical, ker je naš telefon zaseden.
Vem, da veliko ljudi ima telefon in da zelo malo telefonira ali ne bi raje PTT Celje takšnim naročnikom priključili dvojčka in jih to ne bi toliko motilo tako pa še’ do danes nisem dobila niti odgovora na mojo prošnjo. Menim, da bi se problem dal rešiti vendar PTT Celje nima za to nobenega posluha.
Z.L., Novi tednik, 5. 10. 1989
