S tem naslovom je bil na današnji dan pred 30 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Domoljubno zborovanje pod geslom Ne vrag, le sosed bo mejak, je v soboto v Celje pri vabilo več tisoč ljudi iz vse Slovenije in zamejstva. Zbrali so se, da proslavijo večstoletni boj Štajercev, Korošcev in Prekmurcev proti različnim zavojevalcem. Ob tej priložnosti je predsednik Milan Kučan pripel spominske trakove na prapore Maistrovih borcev, I. štajerskega bataljona in enot teritorialne obrambe Zahodnoštajerske pokrajine.
Prapori ponazarjajo tri rodove in tri vojne, ki so nam bile vsiljene, je dejal ob tej priložnosti Milan Kučan. Vse tri rodove pa povezuje eno hote nje in odločenost, priboriti si prostor pod sonce svobode za slovenski narod, ne da bi s tem ogrožali prostor in pravice drugega naroda ter odločenost, ohraniti svoj ugled in dostojanstvo. Vse to se nam danes uresničuje, je menil predsednik Kučan, zahvala pa gre tistim, ki so zmogli ohraniti zvestobo svojemu narodu. V teh vojnah smo zmagali, ker smo se borili za pravično stvar, za vrednote kot so svoboda, spoštovanje sočloveka, dostojanstvo. Ko se bo svet prihodnje leto spominjal zmage nad nacizmom in fašizmom, bo v tem spominu slovenske mu narodu pripadlo mesto med zmagovalci v spopadu med silami zla in dostojanstva. Na to moramo biti ponosni, je menil Kučan in opozoril, da ni velik samo tisti narod, ki se zmore upreti, ko je ogrožen, pač pa je velik tisti, ki premore enotnost, ko je treba zagotovi ti prihodnost. Zato je pozval k enotnosti, strpnosti in medsebojnemu sodelovanju.
Bogat kulturni program je ponazoril stoletna prizadevanja za ohranitev jezika in kulture, za utrjevanje nacionalne zavesti in poudaril kontinuiteto upiranja potujčevalnim pritiskom ter prizadevanja za samostojnost in lastno državo. Scenarij je napisal Miloš Mikeln, pod režijskim vodstvom Janeza Drozga pa so nastopili znani slovenski igralci. Osrednji govornik na zborovanju je bil predsednik državnega zbora Jožef Školč. Poudaril je, da je spoštovanje različnosti v tem času bolj na mestu kot kdaj koli. Kdor sam ni svoboden, ne more razmišljati o svobodi drugih in kdor se ne zaveda, da je sam poseben, tega ne more priznati drugim, je menil Školč. Mnogi so prepričani, da nas bo, po tem ko so se razlike 50 let skrivale za fasado enotnosti, boj konceptov pokopal. Vendar lahko v odprtosti in različnosti vidimo novo obliko varnosti za svobodo in uspeh posameznika, je prepričan Školč. Ljudje po njegovem upravičeno zahtevajo manj afer in več kruha ter čiste račune. Namen parlamenta ni, da se kuhajo zamere, pač pa, da se plodno razrešuje jo nasprotja, da se uveljavi tisti, ki dlje vidi in ne tisti, ki glasneje kriči. Tudi svet nas bo presojal po tem, ali smo država, ki ve, kam hoče. V politiki so interesi sicer različni, je menil, toda nad njimi morajo biti načela, ki se jih ne da prilagajati različnim interesom. Zato je odpravljanje med vojno in po njej storjenih krivic volja po spoštovanju načel, ki jih postavljamo enakopravno z drugimi v Evropi, da bi bili ljudje vselej enaki pred zakonom, je poudaril Školč.
S slovesnosti so delegacije odnesle vence v Stari pisker, k spomeniku Karla Destovnika Kajuha pred Gimnazijo in k spomeniku Vojna in mir na Gledališkem trgu. Že dan pred tem so vence položili tudi k spomeniku Rudolfa Maistra v Mariboru ter k spomenikom NOB v Šentjurju, na grobu koroškega borca Franja Malgaja na mestnem pokopališču ter pred Slomškovo rojstno hišo na Ponikvi. Pripravili so krajše kulturne programe ter prisluhnili govornikom: pred spomenikom NOB je govorila podpredsednica šentjurske skupščine, Breda Svetina, na Slomu pa predsednik, Jurij Malovrh.
T. Cvirn, foto: Sherpa; Novi tednik, 6. 10. 1994
