Projekt Empath, sofinanciran s strani Evropske komisije, je namenjen zmanjševanju spolne diskriminacije v izobraževanju in vključevanju enakosti spolov v pedagoške prakse. S projektom, ki vključuje dijake, visokošolske učitelje ter širšo javnost, želi Ljudska univerza Celje povečati zavedanje o škodljivih spolnih stereotipih in spodbujati preseganje toksičnih vedenjskih vzorcev moškosti.
Poleg delavnic in izobraževalnih gradiv so na LU Celje izvedli tudi niz ozaveščevalnih aktivnosti, ki so dosegle vrhunec na zaključni konferenci, kjer so strokovnjaki razpravljali o prihodnosti enakosti spolov v izobraževanju.
Empath je program, ki je trajal dve leti in je bil osredotočen na zmanjševanje diskriminacije na podlagi spola v izobraževanju in vključevanje perspektive enakosti spolov v različne oblike pedagoške prakse. Ciljna skupina projekta so dijaki in dijakinje ter visokošolski učitelji in učiteljice, prav tako pa tudi širša javnost. Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije v programu CERV.
Cilj projekta je povečati zavedanje o škodljivih spolnih stereotipih in tradicionalnih spolnih vlogah ter jim dati moč za preseganje toksičnih vedenjskih vzorcev moškosti, saj, kot menijo avtorji raziskave, takšni vzorci povzročajo negativen vpliv na moške in njegove odnose z drugimi. S projektom bi radi spodbudili senzibilizacijo pedagoških delavcev na srednješolski in visokošolski ravni za prepoznavanje in odpravljanje spolnih stereotipov.
Pred izvedbo aktivnosti so na Ljudski univerzi Celje opravili temeljito analizo stanja s fokusnimi skupinami in anketnimi vprašalniki, med dijaki in dijakinjami ter srednješolskimi in visokošolskimi učitelji. Rezultati so pokazali, da imajo dijaki po večini tradicionalen pogled na vlogo spolov v družbi.
Večina študentov meni, da so moški po naravi boljši vodje kot ženske (71 %), da so bolj nagnjeni k tveganju kot ženske (71 %), da je tekmovalnost bolj v naravi moških kot žensk (65,4 %) in da je zmaga bolj pomembna za moške kot za ženske (52 %). S tem se ne strinja večina njihovih srednješolskih in visokošolskih profesorjev.
Velika večina dijakov (90 %) meni, da ženske zavračajo spolne odnose, ker si jih preprosto ne želijo, več kot četrtina dijakov pa meni tudi, da ženske to počnejo kot del flirtanja ali ker želijo, da moški nadaljujejo z njimi (v obeh primerih 26 % vprašanih).
Polovica dijakov in dijakinj meni, da se feminizem ne bori za enakost spolov, veliko jih je prepričanih da je enakost spolov v družbi že dosežena.
Pri tematiki vloge feminizma se dijaki nagibajo k prepričanju, da je slednji postal škodljiv, srednješolski učitelji in učiteljice imajo nasprotujoča si mnenja, visokošolski učitelji in učiteljice pa se večinoma ne strinjajo.
V okviru projekta so izvedli številne aktivnosti, ki so jih tudi predstavili na zaključni konferenci omenjenega projekta. Med intervencijami so bile organizirane delavnice za ciljne skupine, pripravili so izobraževalni dokument z naslovom Moškosti: konceptualna izhodišča za poučevanje o spolnih stereotipih, izpeljali pa so tudi obsežno ozaveščevalno kampanjo, ki je vključevala televizijsko oglaševanje, objave na družbenih omrežjih ter smernice za oblikovalce politik.
Zaključna konferenca je potekala prejšnji četrtek in petek ter je zajemala kar tri okrogle mize, na teme spola in moškosti v 21. stoletju, spola in jezika in sorodnih projektov ter izkušenj pri implementaciji rezultatov. V okviru dogodka se je odvila še delavnica na temo spodbujanja enakosti in premagovanja stereotipov v učilnici ter dva predavanja o moškosti v prihodnosti. Na konferenci so sodelovali tako profesorji iz Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru kot tudi predstavniki Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Mirovnega inštituta.
Na Ljudski univerzi Celje so med drugim zapisali še: “Projekt se ne opira na kritiko tradicionalnih vrednot, temveč prispeva k večji senzibilizaciji in ozaveščenosti o vplivu spolnih stereotipov, ki se oblikujejo že od mladih let in nas nezavedno vodijo. Mladim želimo pokazati, da živijo v družbi, ki jim ponuja številne priložnosti, in jih spodbuditi, da presežejo vedenjske vzorce, ki temeljijo na teh stereotipih.
S tem namenom se posebej osredotočamo na mlade fante, ki jih tradicionalne norme moškosti – kot so pričakovanje moči, zatiranje čustev in pomanjkanje empatije – lahko omejujejo in negativno vplivajo na njihova življenja. Z ozaveščanjem o spolnih stereotipih ustvarjamo več priložnosti za vse, kar je tudi
ključna dodana vrednost projekta.”
