Jesenski kratki in neredko deževni dnevi ter dolgi temni večeri ustvarjajo popolno priložnost za udobno branje. Dobra knjiga lahko pozitivno vpliva na naše razpoloženje. Branje prinaša tudi druge številne koristi, ki segajo od duševnega miru do spodbujanja ustvarjalnosti.
V Osrednji knjižnici Celje smo preverili, katere knjige so ta čas “iskana roba”, o tem, kaj prebirajo, pa smo povprašali nekatere znane Celjane.
Tako so nam odgovarjali:
Dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju: “Berem, kolikor mi dopušča čas in kjerkoli utegnem. Berem pa veliko, pravzaprav zelo veliko. Veliko mojega branja je povezanega z delom, ki ga opravljam (obvestila, e-pošta, e-Asistent), dosti je tudi takega, ki mi ga narekuje sodobni način življenja (internet, razne platforme, FB in Instagram. A tam le to, kar je v zvezi s šolo, sam pa na nobenem socialnem omrežju nisem in tudi nikoli nočem biti; že dolgo vem, zakaj in si ne bom premislil. Še vedno me od vsega najbolj privlačita papir in vonj tiskarske barve. Redno berem časopise (Delo, Reporter, Novi tednik), zelo rad pa tudi strokovne in poljudnoznanstvene revije (Slavistična revija, National Geografic, Science Illustrated, Zgodovina za vse).
Od literature v ožjem pomenu besede sem v zadnjem času prebral (maturitetni) roman Draga Jančarja In ljubezen tudi ter knjigo Mohorjeve družbe o dr. Metki Klevišar ob njeni 80-letnici; v tej knjigi sem z vprašanjem plemeniti ustanoviteljici slovenskega Hospica sodeloval tudi sam. Sicer pa trenutno berem izjemno zanimivo knjigo Ruth Sheppard, ki govori o življenju in delu znamenitega psihoanalitika Sigmunda Freuda. Pred nekaj dnevi sem ponovno in bolj pazljivo prebral impozantno knjigo Igorja Grdine o šentjurskih Ipavcih. Cankarjeve Podobe iz sanj sem prebral menda že stokrat, a k njegovi Edini besedi se kar naprej vračam. Podobno kot k Rilkeju. Njegov Jesenski dan v prevodu Kajetana Koviča kot še kar nekaj Prešernovih in Gradnikovih pesmi (Eros Tanatos) znam na pamet. Kakšno pesem zaradi odličnega prof. Slavka Deržka, ki me je učil v gimnazijskih letih, še vedno znam tudi v angleščini in francoščini, Tina Ujevića pa tudi v hrvaščini.”
Tim Mastnak, deskar na snegu: “Res da ne berem veliko, ko pa že, pa največkrat preberem avtobiografije športnikov ali pa knjige, ki so povezane z mentalno pripravo športnika. V glavnem so vse povezane s športom.”
Dr. Tone Kregar, glasbenik in zgodovinar: “Ob zgodovinski znanstveni in strokovni literaturi, ki jo moram spremljati že zaradi svoje službe, se tudi pri leposlovju najbolje počutim ob knjigah, ki tako ali drugače dišijo po preteklosti. Zlasti slovenski in na način, kot o njej pišejo Jančar, Mödernforfer, Zajc, Šarotar, Partljič, Lainšček in drugi, recimo Miljenko Jergović, ki je moj najljubši pisatelj. Nedavno sem na dušek prebral knjigo Vasje Jagra Cajhn, ki jo toplo priporočam, trenutno pa, ne boste verjeli, spet malce prebiram Cankarja.”
Kaj o branju pravijo v Osrednji knjižnici Celje?
Kot so nam zaupali v Osrednji knjižnici Celje, so v letošnjem letu med najbolj branimi knjigami osebne izpovedi in spomini znanih Slovencev (na primer Uroš Ahčan: Skalpel iskrena pripoved o življenju in delu kirurga; David Zupančič: Življenje v sivi coni; Nina Osenar: V objemu življenja: resnična zgodba o ljubezni; Mira Furlan: V objemu življenja: resnična zgodba o ljubezni). Ob tem pa še kriminalni romani Tadeja Goloba, Irene Svetek Andreja Šifrerja in Avgusta Demšarja.
Največ izposoj imajo knjige, namenjene mladim odraslim in odraslim.
Poudarjajo še, da kar tretjino izposojenih knjig v knjižnici beležijo na otroškem oddelku. Statistično je bilo v prvem polletju letošnjega leta okrog 40 % aktivnih članov otrok do 18. leta, 46 % je bilo odraslih ter 15 % upokojencev.
Tudi trendi so se v zadnjih letih nekoliko spremenili. V preteklosti so med najbolj izposojanimi prevladovali ljubezenski in kriminalni romani tujih avtoric, zadnja leta so bolj popularne izpovedne zgodbe domačih avtorjev in žanrski romani domačih avtorjev.
Prišlo je tudi do povečanja izbire, kako brati. Sedaj lahko bralci izbirajo tudi med e-knjigami, v letošnjem letu je novost Cobiss Ela, ki nudi že skoraj 2.500 naslovov e-knjig. Prav tako vedno bolj popularne postajajo zvočne knjige, do katerih člani knjižnice dostopajo preko aplikacije Audibook, kjer jih je na voljo že več kot petsto.
Zadnja leta so se številke obiskovalcev v knjižnici občutno spreminjale, predvsem zaradi omejitev med epidemijo, izpostavljajo v knjižnici. Števec obiskovalcev na vhodu v knjižnico vsak mesec sporoča, da beležijo največje število obiskovalcev od leta 2018, ko so ga namestili in velika obiska so zelo veseli. “V povprečju nas je letos obiskalo 13.700 obiskovalcev na mesec,” še dodajajo.
Mark Twain pa je nekoč rekel: “Kdor ne bere, ni nič boljši od tistega, ki ne zna brati.”
