S tem naslovom je bil na današnji dan pred 75 leti objavljen članek v Celjskem tedniku Vabljeni k branju:
Dne 2. novembra so se zbrali delavci in nameščenci Državnega posestva v Medlogu, da ugotovijo ob zaključku jesenskih in letnih del uspehe, ki so jih v vsem svojem prizadevanju dosegli. Vedeli so, da so uspehe imeli, vendar so iz natančne statistike videli in spoznali, da so skoro na vseh področjih dosegli res lepe, zavidljive uspehe, predvsem v hektarskih donosih. Iz zaključne bilance, ki jo je podal upravnik tov, Korber, je bilo razvidno sledeče: Plan kot celota je bil brez dvoma dosežen, če neplaniranih pridelkov sploh ne upoštevamo. Vendar prav ti neplanirani artikli dosegajo prav tako ogromno širino, 822.000 komadov raznih sadik, 21.000 komadov okrasnih rastlin, 4800 komadov lončnic in 300 kg cvetličnih semen nam dovolj zgovorno priča o rezultatih vrtnarstva in o preseganju planskih nalog.
Najbolj prepričljiv dokaz o zvišanju produktivnosti s skupnim kolektivnim obdelovanjem zemlje nam pa daje pregled hektarskih donosov. Pripomniti je treba, da je bil hektarski donos planiran že mnogo višje od običajnega hektarskega donosa ki ga običajno srečujemo na razdrobljenih kmetijskih posestvih.
Dejstvo je, da je delovni kolektiv drž. posestva tudi te višje planirane hektarske donose prekoračil, in sicer; pšenica za 38%, rž za 64%, ječmen za 69%, ko-ruza za 8%. Tudi pri krmskih rastlinah]
so imeli izredno lepe uspehe, saj so prekoračili planiran donos krmske pese za 150%, črne detelje in lucerne za 30%, sena in otave za 20%, krmskega korenja za 6% itd. Tudi pri vrtninah so imeli zelo lepe donose. Planiran donos paradižnika so prekoračili za 60%, salate v glavah za 25%, špinače za 186%, največ so pa prekoračili planiran donos jabolk, saj so jih pridelali za 735% več, kot pa je bilo planiranih. Tudi v živinorejski proizvodnji niso zaostali, saj so prašičev priredili za 100% več, kokoši za 30%, zajcev za 102% več kot so predvidevali, pridelek jajc pa se je dvignil za 126%, Vse to so dokazi o prednosti kolektivnega obdelovanja zemlje.
Delovni kolektiv se je zavedal, da odigrava danes poljedelska proizvodnja, t.j. pridelovanje prehrambenih artiklov zelo važno vlogo, delavci so razumeli, da je nujno nuditi industrijskemu delavcu, ki bije trd boj za izvojevanje zmage na področju industrijske proizvodnje, zato tudi niso hranili sil, ampak se vseskozi vztrajno borili za dosego čim boljših rezultatov. Sklenili so, da bodo tudi v bodoče dokazali vsem našim kritikom, kaj zmorejo in pokazali solidarnost z industrijskim delavcem.
Celjski tednik, 12. 11 1949
