S tem naslovom je bil na današnji dan pred 45 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Najboljši slovenski in zagrebški judoisti so se tudi letos zbrali v Celju, da na spominskem turnirju počastijo spomin na največjega in prvega judoista Celja in naše republike, Iva Reyo, prvega nosilca črnega judo pasu!
Celjski šport je žal mnogo prezgodaj izgubil prvega učitelja v tej plemeniti športni panogi. Izgubil je trenerja in tekmovalca, ki je prinesel lepoto tega športa med celjsko mladino. Toda mirno lahko danes zabeležimo, da bi Ivo Reya, če bi bil še med nami, s ponosom gledal na uspehe juda v mestu ob Savinji. Ponosen bi bil na uspehe celotnega kluba, na vodstvo, trenerje, kakor tudi na vrsto tekmovalcev kot so Cuk, Grosek, Založnik, Imanovič, Maruša, Majorant, Anderle in še posebej na Marjana Fabjana, katerega želimo tokrat bolj podrobno predstaviti, zlasti pa njegovo smolo na MIS.
Marjan Fabjan je Celjan. Doma je na Lopati pri Celju. Rodil se je 3. maja 1958. Je kvalificiran zlatar in zaposlen v celjskih zlatarnah. Trenutno ob delu in treningu obiskuje še delovodsko šolo.
»Prvič sem stopil na blazine pred dobrimi osmimi leti, kot osnovnošolec. V naši šoli je imel Judo klub Ivo Reya redne treninge in zato ni bilo potrebno napraviti velik korak, da sem se temu športu popolnoma posvetil. Iz pionirskih vrst sem presedlal med mladince in sedaj sem že pri članih,« se spominja Marjan Fabjan svojih začetkov.
Z leti so prišli tudi uspehi?
»Najprej je bilo potrebno mnogo delati. Vsi naši trenerji in tudi sedanji trener Dušan Tanko, so od nas vseh zahtevali vadbo in ponovno samo vadbo. Potem pa sam ne veš, od kdaj imaš dovolj moči, samozaupanja in hrabrosti, da najprej na manjših, potem pa na bolj pomembnih tekmovanjih pričneš zmagovati. Toda vsekakor mi je še danes v lepem spominu prvi naslov mladinskega prvaka Jugoslavije, katerega sem potem še enkrat ubranil.«
S tem pa še nismo našteli vseh uspehov?
»Poleg uspehov na mladinskem prvenstvu sem osvojil še dva naslova jugoslovanskega državnega prvaka med člani v kategoriji do 78 kilogramov, to je v srednji kategoriji, enkrat pa sem osvojil drugo mesto. Nastopil sem tudi na mladinskem evropskem prvenstvu in osvojil tretje mesto.«
Vsekakor pa si je Marjan Fabjan, ki zadnja leta redno vadi vsak dan dve uri, najbolj želel medaljo na letošnjih Mediteranskih igrah. Žal pa je za njega Split in judo turnir na prepreči športniku pot med najboljše. In to smolo je imel ravno naš Marjan. Sam ocenjuje svoj nastop ta kole:
»Že pred tekmovanjem sem vedel, da sva za najvišje mesto le dva favorita. To naj bi bil turški tekmovalec Jošinur in jaz. Toda, ker sem z njim imel že več srečanj, sem se za njega posebej pripravil. Toda glej smolo. Že v prvem kolu sva se morala pomeriti. Po izenačeni borbi je Turek dobil prednost. Toda sam sem potem imel pobudo in ob koncu srečanja uspel dobiti nasprotnika v končni prijem. Žal pa je po poteku 29 sekund časomerilec odžvižgal konec dvoboja. Tako je ena sama sekunda rešila poznejšega zmagovalca poraza, meni pa prinesla največje razočaranje v letošnji sezoni.«
Kaj pa olimpijske igre?
»Pot do Moskve je še dolga. Konec novembra imamo izbirne tekme. Potem v prihodnjem letu ponovno priprave in izbirne tekme za Balkansko prvenstvo, dalje Evropsko prvenstvo in šele potem pridejo na vrsto olimpijske igre. Seveda bi si želel zastopati Celje in našo deželo na tej športni manifestaciji celotnega sveta. Toda za pot v Moskvo je več kandidatov. V moji kategoriji sta najbolj nevarna Leščak iz Impola in Stojčič iz Milicionerja iz Beograda. Toda kljub temu sem optimist.«
Tudi mi zaupamo v našega Marjana. Upamo, da v bodoče ne bo imel več takšne smole, kot jo je imel ravno na MIS.
J. Kuzma, Novi tednik, 28. 11. 1979
