Škof Maksimilijan je prejšnjo sredo skupaj z generalnim vikarjem škofije in predsednikom Karitas Celje g. Rokom Metličarjem obiskal Zavetišče za brezdomce v Celju.
V zavetišču so jima v dobrodošlico pripravili nagovor, v katerem so izrazili, da jim je njun vsakoletni obisk v čast in veselje. “Letos nas s svojo prisotnostjo častite že tretje leto zapored in upamo, da se bomo še mnogo božičev srečevali pod našo streho,” so dejali.
Vodja zavetišča Kaja Golija je poudarila, da je božič čas, ko odpiramo svoja srca in ko si želimo, da bi tudi najranljivejši med nami čutili toplino in čarobnost tega praznika. “Z vsem dobrim, ki ga prinašata v našo hišo med naše stanovalce dokazujeta, da nista le duhovna voditelja, ampak človeka z veliko začetnico. Dobrota namreč ni odvisna od našega položaja, vpliva in moči. Edino kar zares šteje so dobra dejanja, ki so plod sočutja, želje po pomoči in ljubezni do sočloveka,” jima je polaskala Golija.
“V tem božičnem času, ko praznujemo čas prihajajoče svetlobe in miru, si želimo, da bi vsakdo izmed nas v sebi nosil to sporočilo,” je še dejala in dodala, da o tem govori tudi uvodna pesem Zvezda miru, ki so jo napisali v Zavetišču ravno za to srečanje. Prebrala jo je stanovalka Mojca:
ZVEZDA MIRU⭐
V zimski noči zvezda žari,
ljubezen nosi v vse ljudi.
Njena svetloba objame srce,
miru v sebi se vsak zave.
Naj božič prinese mir na svet,
ljubezen v srcih naj raste kot cvet.
Upanje v temi kot sveča žari,
v vsakem domu naj sreča bdi.
Hvalimo Gospoda, ki daje nam dar,
ljubezen in mir sta njegov oltar.
Upanje sveti kot zvezda noči,
v hlevčku je rojen Kralj večnosti.
Ko sveča dogori, tiho zaspimo,
lepšo prihodnost si skupaj želimo.
Ljubezen, upanje, toplina srca,
to je darilo, ki božič ga da.
“Zavetišče je prostor, kjer ljudje, ki jim v življenju ni bilo lahko, najdejo zavetje, varnost, toplo dlan in ljubezen. Danes ste prišli k tistim, ki morda na zunaj nimajo veliko, a kljub temu v njihovih srcih ostaja upanje na boljši jutri,” so nadalje poudarili v zavetišču. Po njihovih besedah jim obisk daje vedeti, da niso pozabljeni in da je še dobro na tem svetu in ljudje, ki jim je mar.
V nadaljevanju je o tem, kaj jim pomeni božič, spregovorilo nekaj tamkajšnjih stanovalcev:
Kaj mi pomeni božič
“Božič je zame poseben čas, ko se ustavim in premislim o vsem, kar se je zgodilo v preteklem letu. To je družinski praznik, ki nas spomni, kako pomembno je, da se vsaj enkrat na leto zberemo skupaj. V tem hitrem tempu življenja si redko vzamemo trenutek za bližino in mir, a božič je tisti čas, ko se zdi, da se svet nekoliko umiri.”
“Zame je to priložnost za razmislek – da ocenim, kje sem, kaj sem dosegla in koliko sem naredila zase. Včasih se v tem procesu najdem, drugič opomnim na napake ali spregledano. Prav v tem pa je čar božiča – občutek miru, ki me pripravi na novo leto.”
“Božič prinaša tišino, zunanjo in notranjo, ko si vzamem trenutek zase. Takrat ni prostora za naglico, le za hvaležnost in željo po boljšem. Je opomnik na ljubezen, toplino in povezanost, vrednote, ki jih želim negovati. Zato zame božič ni le zaključek leta, temveč tudi nov začetek, poln miru in upanja.”
“Naj bodo vsi tisti, ki potrebujejo pomoč, občutek pripadnosti, tolažbe ali ljubezni, deležni te človeške topline, ki nas povezuje. Vsem vam želimo miren in blagoslovljen božič,” so še dodali v zavetišču za brezdomne.
Fotografije: arhiv Škofije Celje