V škofiji Celje se je začelo sveto leto: s slavnostno procesijo po celjskih ulicah in odprtjem svetih vrat ga je minulo nedeljo razglasil škof Maksimilijan.
Obred se je začel ob treh popoldne v Marijini cerkvi na Prešernovi ulici v Celju, o koder je procesija s škofom, duhovniki in verniki krenila do trga pred stolnico sv. Danijela. S slavnostnim obredom je Maksimilijan odprl sveta vrata, nato pa nadaljeval do krstne kapele, kjer je blagoslovil vodo in pokropil Božje ljudstvo v spomin na sveti krst ter blagoslovil svetoletne sveče, ki so jih predstavniki župnij po bogoslužju ponesli na svoje župnije.
Med svetimi leti škofje po vsem svetu odprejo sveta vrata tudi v svojih stolnih cerkvah, kar omogoča verniki po vsem svetu, da sodelujejo v svetem letu. Skoznje simbolično vstopijo v duhovno pot očiščenja, sprave in prenove.
Sveta vrata spovednic
Posebnost papeža Frančiška je poudarek, da so prava sveta vrata tudi vrata spovednic. Spovednice predstavljajo kraj, kjer verniki doživijo resnično Božje usmiljenje in odpuščanje. Kot je dejal papež, je zakrament sprave “vrata usmiljenja in novega življenja” za vse, ki iščejo notranji mir in prenovo.
Maksimilijan: postanimo res družina!
Sledila je slovesna maša, pri kateri je v pridigi škof Maksimilijan povabil vernike, zbrane iz 107 župnij, k poglobljenemu razumevanju vere in povezanosti v cerkvenem občestvu. Škof je poudaril pomen praznika svete družine, ki simbolizira učlovečenje Boga in nas opominja, da smo kot kristjani poklicani živeti v odnosih in občestvu, saj smo po krstu postali “Božji otroci” (1 Jn 3,1). Novo sveto leto označuje kot čas milosti, ki krepi življenje vere in omogoča premagovanje človeških slabosti.
Prva prošnja naj bo, da bi bili kristjani bolj povezani, da bi postajali res družina, da bi iskali korake drug do drugega, da bi se trudili za gostoljubje med nami, da bi skupaj pričevali in postajali res sinodalna Cerkev Jezusovih učencev
Posebej so bili izpostavljeni trije skupni nameni, ki naj vernike vodijo skozi sveto leto. Prvi poudarja povezanost kristjanov v duhu občestva in sinodalnosti, kar simbolizira čoln z učenci, sidrom upanja in križem odrešenja. Druga prošnja se nanaša na spravo – v družinah, narodu, politiki in odnosu z Bogom. Spominja na križ kot osrednji simbol sprave in odrešenja, ki bo v svetoletnih cerkvah imel osrednje mesto. Tretja prošnja je povezana s priprošnjo mlademu mučencu Izidorju Završniku, ki je daroval življenje za drugega in je zgled svetosti ter zaščitnik življenja in sprave.
Škof je posebej izpostavil vrata spovednic kot simbol “pravih svetih vrat”, kjer verniki najdejo usmiljenje, odpuščanje in novo življenje. Pozval je, naj ta zakrament sprave postane osrednji del svetega leta, saj odpira pot k prenovi in svobodi vere. “Ko se človek pusti pritegniti Bogu, dobijo tudi vsi drugi odnosi pravo globino,” je poudaril.
Zaključek nagovora je bil vabilo k molitvi za tri namene ter k življenju v skladu z naukom Jezusa Kristusa kot novih ljudi, združenih v veri, ljubezni in občestvu.
