S tem naslovom je bil na današnji dan pred 60 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Pravzaprav se je začelo tako kot se navadno začne. Pred desetimi leti se je skupina mladih fantov, v večini študentov in v večini Celjanov odločila, da bo. ustanovila svoj narodno-zabavni ansambel »Celjski instrumentalni kvintet«. V njem sto sodelovali najprej Ciril Vertačnik, Zoran Kovač, Branko Dobravc in Marjan Roblek. Slednja sta še danes člana ansambla, ki ne nosi več imena »Celjski instrumentalni kvintet«, ampak »Dobri znanci«. In res so dobri znanci ti naši celjski fantje.
Branko Dobrave mi je pripovedoval o začetkih, uspehih in težavah ansambla, ki ga lahko Skoraj vsak dan poslušamo na radijskih postajah. »Sprva smo nastopàli v manjših vaseh. Igrali smo na veselicah in raznih drugih zabavah. S tem smo si pridobili prve izkušnje. In z izkušnjami se je izpopolnjeval in izboljševal repertoar. Vedno bolj smo šli po poti do ljudi in ljudje so nas vedno raje poslušali. Ko smo začeli nastopati v večjih slovenskih mestih se je glas o nas kmalu raznesel naokrog.
1956. leta smo prvič nastopali v tujini. Rečem lahko, da smo stalni gostje slovenske Koroške. Vrsta krajev je, kjer smo z domačimi, našimi pesmimi razveseljevali rojake.
Na radiu smo hitro prodrli. Takrat razen Avsenikov skoraj ni bilo drugega narodno-zabavnega ansambla. Tekste in glasbo smo v večini pisali sami. Največ Marjan Roblek, Ciril Vertačnik, Zoran Kovač, pa še Kajo Zupan in jaz. Najbolj priljubljene skladbe iz našega repertoarja so Šumijo gozdovi domači, Dekle se ozira tja v gore, O Celje, ti mesto moje, Gledam zvezdice, Na Okrešlju in Micka vstani.
Ker so nekateri člani ansambla ostali v Ljubljani, drugi so se vrnili v Celje, diplomirali, odšli k vojakom, se poročili, kmalu ni bilo v ansamblu nobenega Celjana več. Pred približno petimi leti smo spremenili naslov in od takrat smo »Dobri znanci«. Vseeno nas pa še poznajo kot »Celjske fante«. Od vsega začetka sva v skupini le še dva: Marjan Roblek, ki je sicer asistent režije na TV in jaz — urednik priljubljene oddaje »Nimaš prednosti!«
»Kaj pa vaši uspehi na tujem?«
»Poleg že omenjenih uspehov med rojaki v slovenski Koroški bi omenil turnejo leta 1961, ko smo potovali skozi Italijo, Švico in Francijo na Nizozemsko in v Belgijo, kjer smo priredili nekaj koncertov za naše izseljence, potem smo se pa preko Nemčije in Avstrije vrnili domov.
Povsod so nas zelo lepo sprejeli, največje priznanje je pa bilo vabilo v Philipsov center v Hilversoon, kjer smo posneli dve plošči. Snemali smo v slovenščini.«
»V glavnem prirejate celovečerne kulturno-Zabavne programe. Koliko ljudi je pri tem?«
»V skupini nas je sedem — pet instrumentalistov in dva pevca. Marjan Roblek je tudi humorist Matevž, jaz — pred tremi leti sem diplomiral na AIU, sedaj AGRFT — sem pevec, recitator in napovedovalec, včasih pa sedem tudi za tolkala. Igramo predvsem narodno glasbo, po potrebi pa tudi plesno.«
»Imate kakšne posebne načrte?«
»Še naprej bomo gojili predvsem domačo, narodno glasbo, prirejali koncerte in igrali na raznih zabavah, snemali za radio in televizijo. Od nastopov je najbližji nastop v novem Kulturnem domu v Trstu. Prav gotovo bomo pa prišli tudi še v Celje, v mesto, ki ga v pesmih še danes opevamo«
-mes, Celjski tednik, 22. 1. 1965
