Spletni portal Kozjansko.info je nedavno objavil znamenito lestvico 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja, tokrat za leto 2024. Kot je že praksa, so na njej tudi Celjani – bodisi sedanji prebivalci Celja, ki izhajajo iz Kozjansko-Obsoteljskega, bodisi v Celju rojeni, ki so se preselili vzhodno od rojstnega mesta.
Kateri so to, pa tudi o ostalih vplivnežih, smo nekaj na Celje.info že pisali. Tokrat pa jih nekoliko podrobneje predstavljamo, predvsem skozi vidik njihove aktivnosti v letu 2024.
Grafični puščični prikaz ponazarja uvrstitev uvrstitev posameznika glede na lestvico najvplivnejših za leto 2023.
| IME IN PRIIMEK | PREDSTAVITEV (aktivnosti v letu 2024) | |
| 15. |  – 2
dr. Tone Kregar
|
Najvišje uvrščeni Celjan, pardon, Rogatčan, živeč v Celju, je, kot že nekajkrat poprej, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje in frontman skupine Mi2, dr. Tone Kregar.
Za njim je v muzeju prelomno leto. Dokončali so namreč izjemen projekt, ki bo morda, vsaj kar se strokovnega področja tiče, zapisan kot Kregarjevo življenjsko delo: poustvarili so Fotohišo Pelikan, v kateri je v začetku 20. stoletja ustvarjal znani celjski fotograf Josip Pelikan. Gre za enega najobsežnejših projektov v 60-letni zgodovini, ki ga je dr. Krega označil za “svetovni unikum, kar se tiče fotografske dediščine.” Ogled Fotohiše Pelikan pritrjuje njegovi vznesenosti in je neizogiben del turističnega obiska Celja. MNZ Celje pa je v 2024 prejel še dve nagradi. In sicer priznanje Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija za svojo razstavo “Stran pa ne bomo metal’: O pogubnih navadah in boljših praksah.” Na slovesni podelitvi nagrad Živa za najboljši slovanski muzej pa je v Bolgariji za Fotohišo Pelikan prejel posebno nagrado za trajnostni razvoj in ohranjanje dediščine. Ne pozabimo, Tone Kregar je tudi glasbenik, skupina pa se pripravlja na 30-letnico delovanja naslednje leto v Stožicah. |
| 23. | – 5
Matija Čakš, dr. vet. med.
|
Na 22. mestu, sicer pet mest nižje kot lani, je župan občine Šmarje pri Jelšah, Matija Čakš. Letnik 1985 je rojen Celjan, ki je obiskoval osnovno šolo Frana Roša in nato gimnazijo Lava v Celju. Na Veterinarski fakulteti, kjer je študiral, je bil odlikovan koz najuspešnejši študent 5. letnika v generaciji.
Če nekoliko preskočimo v njegovi karierni poti, pojdimo v leto 2018, ko je s podporo pomladnih strank prvič kandidiral na lokalnih volitvah in zmagal v drugem krogu s 67,34 % volivcev. Sloves pa si je na županskem mestu ustvaril dve leti kasneje, ko je navkljub nasprotovanju Ministrstva za šolstvo in celjske enote NIJZ na lastno pest zaprl osnovno šolo zaradi širjenja novega koronavirusa. Kasneje se je izkazalo, da je imel prav, zdravorazumska presoja v težkih situacijah pa ga je utrdila na županskem stolčku do te mere, da v drugo ni imel protikandidata. Minulo leto sicer za Čakša ni bilo najbolj prijetno, pa ne zaradi županske službe, kjer je nanizal kar nekaj uspehov – Šmarje pri Jelšah se hitro razvija in v občino se selijo mlade družine iz širšega območja, tudi Celja. Na enem od veterinarskih pregledov (je namreč nepoklicni župan), ga je po obrazu, nič kaj nežno, “pobožala” kobila, doma pa ga je pri premiku med hlevi po tleh vrgel bik. Končalo se je z nekaj oteklinami in odrgninami, a dokler stvari štimajo na Občini, mu najbrž ne bo hudega. |
| 23. | – 5
dr. Dragan Kovačić, dr. med.
|
Lanski novinec na lestvici, direktor tretje največje slovenske bolnišnice, kardiolog dr. Dragan Kovačić, Celjan, ki živi na Proseniškem, se je letos uvrstil nekaj mest niže.
Bolnišnica, ki jo vodi od novembra leta 2022, je pod njegovim vodstvom tudi letos poskrbela za nekaj odmevnih zgodb. Ena izmed manj pozitivnih so bili avgustovski odhodi treh od preostalih osmih radiologov. Ti so celjsko bolnišnico po besedah Kovačića zapustili zaradi preobremenjenosti, potem še nekaj mesecev preden je prevzel vodenje bolnišnice odšlo že sedem radiologov. Je pa že dva meseca pred tem v javnost prišla informacija da je ministrstvo za zdravje celjski bolnišnici prižgalo zeleno luč za vzpostavitev novega, že četrtega centra za kirurgijo srca in ožilja v Sloveniji. Pri tem se sicer Kovačić ni mogel izogniti očitkom, da so bili v ozadju njegovega prepričevanja ministrstva tudi poslovni motivi, povezanih z vstavljanjem srčnih zaklopk skozi žilo (TAVI), katerih posege med drugim izvaja tudi on sam. Za operacije na odprtem srcu so pridobili okoli 1,7 milijona evrov. Do konca novembra lani so v sklopu centra že opravili osem posegov. Celjska bolnišnica se je sicer že pred vzpostavitvijo centra lahko pohvalila z učinkovitim skrajševanjem čakalnih dob. Te so se v kardioloških ambulantah celjske bolnišnice znižale za kar 22,5 odstotka, še bistveno več pa v Zdravstvenem domu Celje, kjer je delal popoldne, in sicer v zadnje pol leta za kar 72 odstotkov. Celjska bolnišnica ima tudi najkrajšo čakalno dobro za kardiološki pregled v Sloveniji, bolnišnica pa je kljub splošni stavki realizirala več programa dela. Piko na i uspešnemu letu celjske bolnišnice je pomenil novembrski podpis pogodbe o sodelovanju med Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani (UL MF) in Splošno bolnišnico Celje (SBC), s katerim se ustanavlja Kampus Celje kot podružnica ljubljanske medicinske fakultete. |
| 28. |  povratnik
dr. Robert Simonišek
|
Pesnik, pisatelj, literarni kritik in umetnostni zgodovinar, po rodu iz Lesičnega, a živeč v Celju, se na lestvico vplivnih Kozjanskega in Obsotelja vrača po letu premora, saj mu je uspel zavidljiv dosežek v njegovi literarni karieri. Za pesniško zbirko Vračanje k čistosti, ki jo je izdal v lanskem letu, je prejel Jenkovo nagrado Društva slovenskih pisateljev za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let.
“Vračanje k čistosti” predstavlja bogato pesniško popotovanje, kjer se prepletajo različni motivi, ki izhajajo iz pesnikovih širokih interesov in kariere. Njegova natančna opisnost pokrajin, občutij in misli je edinstvena in izjemno globoka, kar navdihuje upanje, da je v svetu negotovosti in nezaupanja še vedno mogoče najti lepoto, so presojevalci zapisali v obrazložitvi. »Na nek način gre tudi za vpogled na lastno življenje, reflektivno skozi spomin, hkrati pa gre za neko zbistriranje sedanjosti, konkretnega prostora in časa, ki je, kakršen pač je,« je ob izdaji zbirke dejal 47-letni poet. |
| 41. | + 7
Matevž Pušnik
|
V Celju živeči zborovodja, po rodu iz Loke pri Planini in lanski lanski novinec naše lestvice najvplivnejših, nadaljuje z uspešno kariero na področju glasbenega ustvarjanja.
Letos je zaznamoval 10. obletnico delovanja kot zborovodja različnih zborovskih zasedb in vokalnih skupin. Te so že v preteklosti dosegale mnoge nagrade in priznanja, manjkalo pa jih ni tudi v preteklem letu. Akademski pevski zbor Karel Destovnik – Kajuh iz Celja, ki ga vodi Pušnik, se je letos prvič udeležil državnega zborovskega tekmovanja Naša Pesem in osvojil zlato priznanje. Pod njegovim vodstvom je na največjem slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem v prvi polovici lanskega leta nastopil zbor Mešani pevski zbor Zarja Šentvid pri Planini in osvojil srebrno plaketo. Junija je Pušnik sodeloval tudi na prireditvi “Naj pesem (z)druži nas” v šentjurski cerkvi Sv. Jurija. Ob vsem službenem delu se ukvarja tudi z igranjem harmonike in klavirja ter petja, svoj prosti čas pa preživlja z ženo in dvema otrokoma. |
