V Pokrajinskem muzeu Celje je svoja vrata odprl razstavni prostor Savinja, ki je del stalne arheološke razstave Od šivanke do zvezd. Gre za predstavitev arheoloških najdb iz reke Savinje, ki skozi stoletja razkriva bogato zgodovinsko dogajanje v tem prostoru.
Savinja je že desetletja pravo arheološko najdišče, kjer tako strokovnjaki kot amaterski iskalci odkrivajo drobne kovinske predmete, predvsem novce in fibule. Ti dragoceni ostanki pričajo o intenzivni poselitvi ob reki od prazgodovine do danes.
V rimskem in predrimskem obdobju so bile ob Savinji številne obrtniške delavnice, kar dokazuje tudi odkritje polizdelka kipa, ki kaže na lokalno proizvodnjo. Na razstavi je predstavljenih več kot 2000 predmetov, ki so rezultat neutrudnega raziskovanja in zbiranja.
Pomembnost arheološkega najdišča
Soavtorja razstave, arheologa in kustosa Pokrajinskega muzeja Celje dr. Maja Bausovac ter dr. Jure Krajšek sta poudarila pomen teh odkritij.
“Z razstavo želimo predstaviti, kaj se je dogajalo ob Savinji in zakaj je to arheološko najdišče nastalo. Ljudje so živeli z reko celo bolj kot danes,” je dejala dr. Bausovac, ki je nastajanje razstave spremljala od samega začetka: “Na koncu je izpadlo celo boljše kot sem si predstavljala.”
Dr. Krajšek je izpostavil keltske novce, ki dokazujejo obstoj kovnice denarja, in prazgodovinske kultne podobe, ki pričajo o visoki stopnji razvitosti naselbine. “Savinja je eno tistih najdišč, ki kaže na izreden pomen predrimske naselbine, ki potem povzroči odločitev Rimljanov za postavitev upravnega središča na tem delu.”
Ob odprtju je župan Mestne občine Celje Matija Kovač izrazil veselje, da je muzej pripravil tako bogato razstavo, ki odseva močno povezavo mesta z reko. “Vsekakor vredno ogleda,” je dodal.
Neutrudno delo iskalcev in raziskovalcev
Pomembno vlogo pri odkritjih so imeli tudi amaterski iskalci. Med njimi je Silvo Bokal, iskalec z najdaljšim stažem, ki se s tem ukvarja že pet desetletij. “Ko so me prvič pripeljali za Savinjo, je bila to nepozabna izkušnja. Včasih še nismo imeli potapljaških oblek, tako da smo poleti v kopalkah z maskami brodili po Savinji in marsikaj tudi našli, izkopali.”
Nad razstavo je bil navdušen: “Generacije iskalcev so dolgo čakale na to razstavo, ki daje najdišču pravi pomen. To je najdišče, ki mu ni para, v takšni obliki, s takšnimi najdbami, s takšno količino najdb.”
Bokal je bil nazadnje v Savinji lani julija, a vse bolj se spogleduje s pokojem. “Lani sem še dvakrat šel v Savinjo in tudi našel nekaj najdb. Ampak mislim, da bom počasi odšel v pokoj in res zaključil s tem, sploh pa, ker sem v muzej oddal svojo motiko, ki sem jo uporabljal 30 let.”
Do raziskovanja in najdb čuti posebno strast, ob tem odmisli vse probleme ter negativne stvari, zato upa, da bodo tudi v prihodnosti nadaljevali z iskanjem. “Naj bodo vztrajni, naj sodelujejo z inštitucijami in mogoče se bo iz tega razvila kakšna nova zgodba. Potenciala je še veliko,” je Bokal svetoval bodočim iskalcem in arheologom.
Razstava v prvem nadstropju Knežjega dvora ne predstavlja le zgodovine, temveč tudi odpira vprašanja o prihodnjih raziskavah. “Zgodba Savinje verjetno ne bo zaključena, dokler bo reka tekla. Upam, da bo to še dolgo,” je sklenil dr. Krajšek. Po ocenah iskalcev arheološki potencial še ni izčrpan, kar pomeni, da lahko v prihodnosti pričakujemo nova pomembna odkritja.
