V letošnjem letu, natančneje 17. oktobra, bo minilo 600 let od domnevne smrti Veronike Deseniške na gradu Ojstrica, ki je nekdaj stal v Lokah pri Taboru v Spodnji Savinjski dolini.
Na pobudo Pokrajinskega muzeja Celje je Pošta Slovenije včeraj izdela prlložnostno znamko. Žig prvega dne bo za ljubitelje filatelije in njenega sporočila na pogodbeni pošti Tabor na voljo še dva tedna. Znamko s podobo gradu Ojstrica je oblikovala Tina Pregelj Skrt.
Veronika Deseniška je bila ljubezen Friderika II. Celjskega, v njuno zgodbo pa je posegel takratni red, ki ni dovolil njune zveze …
Pater Karel Gržan je ob lani izdani knjigi Friderik in Veronika, da je npr. zgodba o Romeu in Juliji izmišljena, vendar v Verono privablja obiskovalce iz celega sveta, medtem ko je zgodba o Frideriku in Veroniki resnična, a je ne znamo ovrednotiti. “Ta zgodba je popolna uspešnica, na njo smo lahko ponosni,” je podčrtal.
Pater Karel Gržan o Frideriku in Veroniki: Na to zgodbo smo lahko ponosni
Pri Pokrajinskem muzeju Celje so o dogodkih leta 1425 zapisali:
Grof Friderik II. Celjski se je po smrti žene Elizabete Frankopanske proti volji svojega očeta poročil z Veroniko, plemkinjo nižjega stanu. Poroke med nižjim in višjim plemstvom so bile po cerkvenem pravu sicer veljavne, a med plemstvom ne prav dobro sprejete. Herman II., oče mladega Friderika, je bil zaradi teh dogodkov jezen, saj naj bila čast celjske hiše omadeževana. Friderik in Veronika sta se umaknila na gradu Fridrihštajn v bližini Kočevja. Friderika so ujeli na Ogrskem in ga privedli k očetu v Celje. Veronika se je v strahu za življenje skrivala v divjini, nekaj časa pa je preživela skrita na gradu Vurberk, kjer so jo celjski vitezi izsledili in ujeli. Herman jo je spravil pred sodišče in obtožil, da je s čarovnijami zapeljala njegovega sina v poroko, poleg tega pa naj bi s strupom zalezovala tudi njega in mu še na druge načine stregla po življenju. Veronikin besednik (pomočnik pri pravdi) je bil očitno dovolj prepričljiv, da jo je sodišče še isti dan oprostilo. Vendar je Herman nesrečno dekle odpeljal na grad Ojstrica, kjer so jo nameravali pokončati z lakoto in žejo. Ker se to ni posrečilo, je Herman tja poslal dva viteza, ki sta jo pod gradom utopila v čebru. Veronika naj bi umrla 17. oktobra 1425. Pokopali so jo v Braslovčah, čez nekaj let pa je Friderik njene posmrtne ostanke prenesel v kartuzijo Jurklošter.
Izid znamke je samo eden v nizu dogodkov, ki jih bodo v Pokrajinskem muzeju Celje letos pripravili na temo Veronike Deseniške.
