S tem naslovom je bil na današnji dan pred 15 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Po desetletjih načrtovanj in snovanj nova, sodobna knjižnica
Desetletja je trajalo, da smo Celjani le dobili novo knjižnico. Veliko, sodobno stavbo, ki je ne le po 4.700 kvadratnih metrih površin, ampak tudi po svojem fondu in zbirkah, nenazadnje po številu članov, tretja največja in ta hip bržkone najsodobnejša, po skandinavskih merilih narejena knjižnica v državi. Župan Bojan Šrot, ministrica za kulturo Majda Širca in direktor knjižnice mag. Branko Goropevšek so jo v torek, ko so simbolično prerezali trak na vhodnih vratih, tudi uradno odprli.
»Imamo jo – našo knjižnico,« je ob tem, ob zahvalah občini in občinskim svetnikom, ki so projekt podprli, dejal Branko Goropevšek in naštel prednosti: dvakrat večje prostore kot doslej, prost pristop do knjižničnega gradiva, nove oblike delovanja skozi dostop do medmrežja in z uporabo avdio-vizualne sobe, druženje … »Objekt pa je tudi mestotvoren, kot je nova tržnica, ki smo jo odprli pred dvema mesecema,« je po desetletjih načrtovanj in snovanj nova, sodobna knjižnica v nagovoru poudaril župan Bojan Šrot. Oba bosta odigrala svoji vlogi pri oživljanju mestnega jedra. »Je pa naložba v novo knjižnico največja investicija v kulturo v novejši zgodovini mesta. Očitajo mi, da gledam predvsem na šport, toda knjižnica nas je stala več kot dvorana Zlatorog in nogometni štadion skupaj,« je povedal Šrot. Le malo manj kot 12 milijonov evrov sta stali novogradnja in obnova prejšnjih prostorov knjižnice na Muzejskem trgu. In ko je našteval številke, ni mogel mimo dejstva, da je država primaknila dragocenih 1,7 milijona evrov, zbranih iz nekdanjega kulturnega tolarja. A hkrati za davek na dodano vrednost »pobrala« skoraj 300 tisoč evrov več. Prav zato je župan ob koncu pozval ministrico za kulturo, da pri podobnih naložbah v javne ustanove vendarle uporabi tako imenovano ničelno stopnjo davka. Ministrica Majda Širca se je s tem strinjala in povedala, da je podobno pobudo že posredovala v Bruselj, »a s tem se morajo strinjati vse članice, čeprav nekatere, kot so Velika Britanija, Irska in Poljska, to že izvajajo.«
Ministrica je v svojem nagovoru čestitala občini in snovalcem objekta, tudi zaradi izjemne umestitve v prostor, knjižnici sami pa priznala izjemen pomen pri širjenju bralne kulture, saj je vanjo včlanjena kar četrtina populacije. »Prepričana sem, da bo nova knjižnica tudi nova prekrvavitev in reanimacija življenja v mestu,« je dejala Majda Širca.
Slovesnost so v nekakšnem prepletu ustvarjalnosti vseh generacij zaokrožili trobilni kvartet Glasbene šole Celje, upokojenska folklorna skupina mestne četrti Slavko Šlander in pevski zborček vrtca Anice Černejeve.
Branko Stamejčič, foto: GrupA, Novi tednik, 5. 2. 2010
