V soboto, 22. februarja je v Domu sv. Jožefa Celje potekalo 15. Hipokratovo srečanje v organizaciji Združenja slovenskih katoliških zdravnikov. Razmišljali so o temah onkraj evtanazije – o izbiri, ki spoštuje življenje.
»Izbira življenja – onkraj evtanazije«
Srečanje je bilo sestavljeno iz treh krajših predavanj in okrogle mize, na kateri so se gostje soočili z vprašanji o evtanaziji, paliativni oskrbi in izbiri življenja. V ospredju je bila vroča razprava o zakonskih predlogih »o prostovoljnem končanju življenja«, ki ji je ob bok postavljena paliativna medicina.
Kot so poudarili organizatorji, gre za razpravo o vprašanju, ki, naj se zaveda ali ne, zadeva vsakogar. Gre za vprašanje o vrednotah smiselnosti in etičnih dilemah, ki jih nosi naše življenje in umiranje.
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.: Zgodovinski pogled na evtanazijo
Prva predavateljica, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljubljani, je osvetlila zgodovinski razvoj odnosa do evtanazije. Poudarila je, da je medicina skozi zgodovino temeljila na spoštovanju življenja in prizadevanju za njegovo ohranjanje. Tradicionalna zdravniška etika, utemeljena že v Hipokratovi prisegi, zdravnike zavezuje k zaščiti življenja in prepoveduje namerno povzročitev smrti, ne glede na okoliščine.
Izpostavila je tudi nevarnosti, ki so se skozi zgodovino pojavljale ob zlorabah evtanazije, zlasti v totalitarnih režimih, kjer so določene skupine ljudi postale žrtve sistematične odprave pod pretvezo “humanega” končanja trpljenja. Ob tem je opozorila na pomembnost humanega pristopa v medicini, ki se mora osredotočati na lajšanje trpljenja, ne pa na skrajševanje življenja.
Asist. dr. Gabriel Kavčič: Evtanazija in moralno-etične dileme
Moralni teolog asist. dr. Gabriel Kavčič je v svojem predavanju izpostavil etične dileme, ki jih prinaša evtanazija. Po njegovem mnenju zakonodajna ureditev pravice do prostovoljnega končanja življenja prinaša številne nevarnosti, vključno s pritiskom na ranljive skupine, kot so starejši, kronično bolni in invalidi, ki bi se lahko počutili dolžne izbrati smrt, da ne bi bili v breme družini ali družbi.
Poudaril je, da evtanazija ne more biti moralno sprejemljiva rešitev, saj spodkopava temeljne vrednote človeškega dostojanstva. Po njegovem mnenju je nujno, da družba namesto legalizacije evtanazije okrepi sisteme pomoči trpečim, tako na medicinski kot tudi na socialni in psihološki ravni. Pravi izziv sodobne družbe ni omogočiti lažji dostop do smrti, temveč zagotoviti pogoje za kakovostno življenje tudi v najtežjih okoliščinah.
Asist. dr. Maja Ebert Moltara, dr. med.: Paliativna oskrba kot odgovor na trpljenje
Zdravnica asist. dr. Maja Ebert Moltara, specialistka internistične onkologije in vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je predstavila paliativno oskrbo kot humano in celostno alternativo evtanaziji. Po njenem mnenju večina bolnikov, ki razmišlja o evtanaziji, ne želi smrti kot take, temveč išče olajšanje neznosnega trpljenja, bodisi fizičnega bodisi psihičnega.
Izpostavila je, da paliativna oskrba ne pomeni zgolj lajšanja bolečin, temveč celostno skrb za bolnika, ki vključuje tudi psihosocialno podporo in pomoč pri sprejemanju končnosti življenja. Pri tem je poudarila vlogo Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo (SZPHO), ki si prizadeva za izboljšanje dostopnosti paliativne oskrbe v Sloveniji.
Opozorila je na nevarnosti, ki bi jih lahko prinesla legalizacija evtanazije – če bi postala zakonita možnost, bi lahko družba zanemarila razvoj paliativne oskrbe, saj bi bila evtanazija hitrejša in cenejša rešitev. Namesto tega bi morali kot družba vlagati več v zagotavljanje dostojanstvenega poslavljanja od življenja, kjer so bolniki ustrezno podprti in oskrbovani do naravne smrti.
Okrogla miza: Iskanje rešitev za dostojanstveno slovo od življenja
Dogodek se je zaključil z okroglo mizo, na kateri so sodelovali vsi trije predavatelji. V razpravi so opozorili na številne pasti evtanazije, pri čemer so se strinjali, da legalizacija ne sme postati hitra rešitev za kompleksne probleme, kot so trpljenje, osamljenost in občutek bremena. Namesto tega bi morali kot družba razviti boljše mehanizme podpore neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem.
Sogovorniki so poudarili, da dostojanstvena smrt ne pomeni skrajšanja življenja, temveč zagotavljanje kakovostne in celostne oskrbe, ki omogoča, da se bolnik v miru in brez nepotrebnega trpljenja poslovi od življenja.
Izbira življenja pomeni sočutno skrb do konca
Osrednje sporočilo srečanja je bilo, da mora biti odgovorna družba usmerjena v krepitev paliativne oskrbe in sistemov pomoči za trpeče, namesto da bi ponujala evtanazijo kot rešitev. Predavatelji so se strinjali, da je prava izbira življenja v zagotavljanju celostne oskrbe, ki omogoča, da ljudje dostojanstveno živijo do naravne smrti, brez nepotrebnega trpljenja in občutka, da so v breme drugim.
