Živimo v času nenehnih sprememb in izzivov, tudi na šolskem, oziroma vzgojno-izobraževalnem področju, ugotavljajo I. Gimnazija v Celju, Gimnazija Lava in Gimnazija Celje – Center. Zato so se odločile, da se povežejo in vsako leto naslovijo aktualni družbeni pojav. Menijo namreč, da kakovosten šolski sistem soustvarja vključujočo družbo in zagotavlja družbeni napredek.
Zato so njihovo prvo srečanje, ki je bilo v ponedeljek, 24. marca v Narodnem domu Celje, namenili prav šoli, zlasti njenemu vzgojnemu vidiku.
V iztočnici za razpravo tri ugledne celjske gimnazije izpostavljajo, da je bila šola vselej tudi pomemben vzgojni steber – pomembne so bile vrednote, spoštovanje, odgovornost, sodelovanje. Danes pa šoli mnogi očitajo, da vzgojna komponenta ostaja v ozadju. Vse bolj se pozablja na ravnovesje med svobodo in odgovornostjo, med pravicami in spoštovanjem dogovorjenih pravil.
Na okrogli mizi so spregovorili strokovnjak za področje vzgoje dr. Sebastjan Kristovič, dr. Veronika Tašner s Pedagoške fakultete v Ljubljani, novinarka Dela in predstavnica v Svetu staršev GCC Špela Kuralt, dijak I. gimnazije v Celju Matevž Ocvirk in profesorica z Gimnazije Lava Darja Kapus.
Dr. Kristovič je poudaril, da smo sistemsko več desetletij zanemarjali vzgojni vidik oz. celostni razvoj posameznika. Danes namreč dijaki navkljub odličnim ocenam v šoli ne najdejo smisla v življenju. Dr. Tašnerjeva je izpostavila, da iskanje všečnosti in priljubljenosti pri dijakih vodita v nižanje standardov in ravni znanja. Po mnenju Špele Kuralt šola še vzgaja, ali pa se vsaj trudi. Z njenega vidika je bolj problematično že omenjeno nižanje standardov. Poudarila je tudi pomen upoštevanja pravil s strani profesorjev. Prepogosto se namreč odgovornost prelaga samo na dijake in starše. Da vzgajajo vsak dan, vsako minuto, je izpostavila profesorica Kapusova. Iz svoje prakse je osvetlila pomen zgleda, ki ga profesor daje s svojim pristopom. Najmlajši med sogovorniki, Matevž Ocvirk pa je zagovarjal stališče, da se avtoriteta ne gradi s strahom, temveč z navdihujočim pristopom profesorja do predmeta, ki ga poučuje.
V razpravo se je aktivno vključevala tudi publika s vprašanji in komentarji, tako da je ura in pol razprave med zbranimi v Narodnem domu hitro minila.
