V naslovu pravzaprav tudi nekaj sentimentalnosti. Stare »Turške mačke«, vsekakor najstarejšega gostišča v okviru Celjskega gostinskega podjetja in tistega, ki so ga pognali daleč naokoli, tudi v tujini, ni več. Zaprli so ga zadnji dan letošnjega aprila.
Res je, da bo na tem mestu zrasel nov objekt. Toda, ne da bi delali krivico tistemu, ki bo prišel, lahko brez pomislekov zapišemo, da takšne gostilne Celje več ne bo imelo. Bila je tista, ki je živela z mestom, mu dajala svojstven utrip, ki je slovela ne samo zaradi svoje primorske oziroma istrske kuhinje, marveč prav tako zaradi ljudi, ki so jo redno obiskovali in onih, ki so v njej delali.
Najbrž drži, da je ta gostilna najbolj zaslovela med obema vojnama, ko je bila zbirališče znanih Celjanov. Tu so se shajali, ob dobri kapljici in pečeni ribi, tudi marsikatero rekli, si privoščili nekaj krepkih. Mnoga stalna omizja so bila pravilo. Kdo ve, koliko navdihov so v razgovorih pri teh mizah dobili slikarji, pesniki…
Zlasti tedaj pa tudi zdaj je bila to gostilna, kamor človek ni stopil samo zaradi potrebe, da uteši glad in žejo.
Vanjo je stopil zato, ker je vedel, da bo tu dobro postrežen, da ga ljudje, ki v njej delajo, strežejo… ne morejo neprijetno presenetiti.
»Turška mačka« je imela svojo vsebino, vzdušje, ki je bilo edinstveno, prijetnost, domačnost… Bila je tista, ki je slovela. Po vsej pravici. Brez pretiravanja. Tudi Celje je bilo znano po tem gostišču.
In prav ob tem dejstvu se nehote vsiljuje vprašanje, zakaj se tako lahko odločamo za rušenje starih zidov, ki so imeli svoje življenje, ki so dajali s svojim notranjim dogajanjem značilni pečat, utrip. Pa ne, da bi se venomer zgledovali po drugih. Toda, drži dejstvo, da mnogokje takšne gostilne ohranjajo, da sicer zagotovijo ustrezne higienske in sanitarne pogoje, vse drugo pa obdržijo. Tudi pročeljem ne menjajo lice. To pa ne poomeni, da bi jih puščali v zanemarjenosti. Ohranjajo njihovo osebnost, ki je živela le tu. Nova »Turška mačka« prav gotovo ne bo sprejela osebne legitimacije stare, čeprav že zdaj vemo, da bodo tudi v njej imeli istrsko kuhinjo, posebnosti primorskih jedi in podobno.
Toda, ne glede na ta razmišljanja, stare »Turške mačke« ni več in je tudi nikoli ne bo. Njena vhodna vrata so zaprli in tudi značilni reklamni napis nad njimi so odstranili. Na tem mestu bo zrasel nov objekt. Prav tako »Turška mačka«. To bo penzion prve kategorije. Nova ne bo ostala le v pritličju, marveč se bo povzpela v dve nadstropji. Imela bo tudi 22 sob oziroma 44 ležišč. Vse sobe bodo mele svoje sanitarije, prhe. Poleg točilnice, ki bo imela 30 sedežev, bosta še dva restavracijska prostora s skupaj 72 sedeži ter konoba, posebna soba, urejena v istrskem slogu, v kateri bo prostora za 50 gostov. In če k temu dodamo še 48 sedežev na bodočem vrtu, bo lahko naenkrat sprejela 200 gostov.
Najbrž ni daleč tisti dan, ko bodo začeli podirati staro »Turško mačko«.
Novi tednik, 11. 5. 1978
