Od ponedeljka, 7. aprila, do nedelje, 13. aprila 2025, bo potekala nacionalna preventivna akcija »Hitrost« Agencije za varnost prometa, s katero opozarjajo na tveganja prehitre vožnje.
Gre za evropsko usklajeno akcijo. Policija bo v tem tednu izvajala poostren nadzor hitrosti, sodelovali bodo tudi občinski redarji.
Neprilagojena hitrost je v zadnjih letih namreč kriva za približno 18 % vseh prometnih nesreč ter je še vedno najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami.
V letu 2024 se je zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah zgodilo 3.809 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 30 ljudi, huje poškodovanih je bilo 403. V letu 2023 pa je v 3.771 nesrečah zaradi tega vzroka umrlo 33 ljudi, 329 se jih je huje poškodovalo. V prvih treh mesecih letošnjega leta sta se zaradi neprilagojene hitrosti zgodili 602 prometni nesreči, v katerih je umrl 1 udeleženec, 37 pa jih je bilo huje telesno poškodovanih. Primerjava med letoma 2023 in 2024 kaže, da se je število umrlih v prometnih nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti zmanjšalo za 9 %, precej pa se je povečalo število hudo telesno poškodovanih, in sicer za več kot 22 % v primerjavi z letom 2023.
Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti glede na število vseh prometnih nesreč se v zadnjih petih letih giblje okoli 18 %. Neprilagojena hitrost je drugi najbolj pogost vzrok za nastanek prometnih nesreč, prvi so nepravilni premiki z vozilom, sledi nepravilna stran/smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Je pa bila neprilagojena hitrost v 2024 še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom (v 44 % primerov) in s hudimi telesnimi poškodbami (v 42 %).
Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki osebnih avtomobilov, v obdobju zadnjih 5 let je njihov delež v povprečju 70 %, sledijo kolesarji in vozniki enoslednih vozil. Tudi med umrlimi zaradi neprilagojene hitrosti je največ voznikov osebnih avtomobilov.
