S tem naslovom je bil na današnji dan pred 75 leti objavljen prispevek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
Ni bilo redko slišati pritožbe posameznikov in sindikalnih podružnic, da niso prejeli pravočasno enega ali drugega prehrambenega artikla, da to ali ono ni bilo v redu, kar se tiče prehrane, skratka, da na živilske nakaznice niso dobili tistega, kar bi morali prejeti.
Ali se je pri tem godrnjanju kdo spomnil in pomislili, da je živilska nakaznica sama po sebi brez pomena, če ne ustvarimo pogojev, da bi bila realizirana. Živilska nakaznica je rezultat obdelave zemlje, je rezultat setve na slehernem koščku zemlje, je rezultat pravilnih razrezov, odkupov in razdelitve pridelkov.
Ravno sedaj je čas, da vsakdo, ki je navezan v celoti ali delno na živilsko nakaznico, da pomaga krajevnim odborom in ostalim organom, ki imajo nalogo, da nadzirajo setveni plan. Delovni kolektivi bi morali ravno sedaj največ razpravljati o tako važnem problemu, kakor je setveni plan; sprejeti bi morali sklep, napraviti načrt, da bodo slehernega člana sindikalne podružnice svojega podjetja ali ustanove zainteresirali, da bo ob svobodnih urah, ob nedeljah šel na naj bližnji KLO, da bo dobil podatke ,koliko bi moral posamezni kmet obdelati zemlje, koliko bi moral posejati in posaditi posameznih kultur, ter dobljene podatke prekontrolirati na terenu pri posameznih kmetih. Na ta način bo mnogo koristil krajevnemu odboru, ki ne more sam opraviti vsega, koristil bo sebi, ker se bo spoznal s terenom in istočasno pomagal, da bo setveni plan 100% izvršen. Potem bo lahko pričakoval, da bo pridelek talk, in bo lahko zahteval na karto vse tisto, kar mora dobiti!
Po naših tovarnah se posamezni sindikalni funkcionarji preradi izgovarjajo, da je težavno delo s polkmeti, ki imajo doma malo zemlje, ker le ti takoj po osemurnem delu hitijo na svoje domove, da še tam nekaj pomagajo. Nihče, ali pa zelo redki so tisti, ki bi znali ravno te ljudi zainteresirati za naloge, na kmetih, kajti oni bi najlažje pomagali. Ravno taki ljudje bi lahko krajevnemu odboru nudili veliko pomoč s tem; da bi prijavljali neobdelane in neposejane površine, da bi našli v tovarni sotovariša, organizirali ekipe, ki bi v vasi izvršile pregled obdelanih površin, ki bi dajale vzpodbudo setvi in krajevnim vaškim frontnim brigadam. Te bi pomagale pri Obdelavi zemlje in setvi, kakor tudi pri drugih delih, ki jih zahteva naše podeželje v spomladanski, poletni in jesenski dobi.
Ustvariti je treba pregled nad tem ali njihovi delavci izvršujejo na svojih posestvih planske naloge, pri njih popravljati napake, malomarnosti in na primeru razširiti delo tudi nad druge kmetovalce, pa bo mnogo več storjenega. Če bomo sedaj ustvarili dobro evidenco, če bomo setveni plan v celoti in v redu izvršili, potem bodo druge naloge mnogo lažje, potem bo lahko vsak kmet in zlasti krajevni odbor že vnaprej vedel, kako bo izvršil odkup, vsakdo se bo lahko že sedaj pripravil in izračunal, kaj bo moral oddati, da bo zadostil potrebam splošne prehrane in kaj bo njemu ostalo.
Sindikalne podružnice morajo ravno sedaj opraviti to delo, ko je najvažnejši čas, od katerega zavisi potek vsega nadaljnjega dela v zvezi z našo prehrano. Ni torej treba čakati. Takoj naj se organizirajo ekipe, ki bodo šle na delo, pa bo v bodoče manj težav, manj godrnjanja in manj napak. Zakaj bi z malomarnostjo škodovali samim sebi, če se z majhnim trudom lahko to prepreči.
K., Celjski tednik, 15. 4. 1950
