Celjske evropske pravljice je konec. Od Talina do Firenc, 20 tekem, 281 dni – to je evropska pot celjskih nogometašev, ki bo v zgodovini slovenskega nogometa ostala zapisana z zlatimi črkami.
Četudi so se poslovili v četrtfinalu Konferenčne lige, izpad proti sloviti Fiorentini nikakor ni tragedija. Celjani so dokazali, da lahko enakovredno igrajo tudi proti evropskim velikanom, zato Evropo zapuščajo ponosno, z dvignjenimi glavami.
Na prvi četrtfinalni tekmi v mestu ob Savinji so Celjani prikazali izjemno predstavo – bili so boljši nasprotnik od italijanskega prvoligaša, ki je zadnji dve sezoni končal v finalu tega tekmovanja. V srce Toskane so se kljub temu podali z minimalnim zaostankom, a z neomajno vero v preobrat.
Tekma na slovitem stadionu Artemio Franchi je bila polna vzponov in padcev, pravi emocijski vrtiljak. Po zadržanem začetku so Celjani začeli resno ogrožati vrata tekmecev, a tako kot v Celju, je bil tudi tokrat izjemen vratar David de Gea.

“Žal mi je, da smo v prvem polčasu slabo začeli. Vedeli smo, da ne bo tako kot v Celju, Fiorentina je imela navijače na svoji strani. Mi bi jih morali prisiliti, da bi oni trpeli, to nam uvodoma v 15, 20 minutah ni uspelo. Vse drugo pa smo odigrali fantastično,” je po tekmi povedal trener Celja Albert Riera.
Fiorentina je povedla prek Rolanda Mandragore in zdelo se je, da so Celjani v izgubljenem položaju. A aktualni slovenski prvaki so odgovorili silovito. V drugem polčasu sta zadela Aljoša Matko in Klemen Nemanič, v Firencah pa je zadišalo po podaljških.
A ta razplet je preprečil Moise Kean, ki je dokazal individualno kvaliteto, ki jo premore, in postavil končni izid 2:2. “V drugem polčasu so tekmeci pokazali svojo kakovost, tudi oni so imeli svoje priložnosti, dosegli so dva zadetka. Takrat pa smo morali pokazati zrelost. Na koncu koncev smo izpolnili cilj,” je povedal trener Fiorentine Raffaelle Palladino.
Konec evropske pravljice, a začetek novega poglavja
Tako je Fiorentina še tretjič zapored napredovala v polfinale, Celjani pa so sklenili svojo evropsko zgodbo. A ta zgodba ni zaključek – je temelj za prihodnost. “To ni bila tragedija, da smo izpadli. Hvala celi ekipi, tu imam v mislih trenerje, fizioterapevte, ekonome, soigralce, za nepozabno in neverjetno sezono v Evropi. Pokazali smo, da lahko igramo z vsakim,” je dejal Svit Sešlar, najboljši podajalec Konferenčne lige s kar osmimi asistencami.
Svit Sešlar v UECL (do polfinala):
– Največ asistenc (8)
– Največ ⚽️+🅰️ (10)
– Najbolje ocenjeni posameznik po podatkih @SofascoreINT (7.64) pic.twitter.com/vH79IqP0nj— NK Celje (@NKCelje) April 18, 2025
Manjkalo je le nekaj sreče, nekaj izkušenj – a srčnost, talent in samozavest so prepričali vse, tudi dvomljivce iz Italije, ki so Celjane primerjali z ekipami iz tretje italijanske lige. Celje je dokazalo, da lahko klub z občutno manjšim proračunom piše velike zgodbe.
Posebej navdušuje dejstvo, da je v začetni enajsterici v Firencah igralo kar sedem Slovencev. “Talent je povsod, tudi v Sloveniji. Treba pa je imeti pravo miselnost. To je velika stvar za Celje, za državo. Če nam je to uspelo enkrat, zakaj tega ne bi ponovili,” poudarja Riera.
Španski strateg pogosto izpostavlja, da se kljub majhnosti tekmecev ni treba ustrašiti. Svojih besed se je skozi celotno evropsko pot strogo držal, to pa mu je uspelo prenesti tudi na svoje varovance. “Fantom sem rekel, prišli ste v četrtfinale, to ste vi naredili in ni vas treba biti strah. Igrajte po naših vrednotah. Ne bom sprejel poraza vnaprej, tega si ne smeš dovoliti, ne v nogometu, ne v nobenem drugem športu. Niste po naključju prišli do sem. Visoko ste pritiskali, igrali svojo igro,” dodaja Riera.
Od Talina do Firenc: evropska pot, vredna občudovanja
Celjani so svojo evropsko pot začeli julija lani v kvalifikacijah za Ligo prvakov. Po suverenem uspehu proti estonski Flori jih je v drugem krogu pričakal Slovan iz Bratislave. Na prvi tekmi so imeli grofje z igralcem več krasno priložnost, da si priigrajo prednost pred povratno tekmo, a uspeha jih je stala neučinkovitost.
Sledila je menjava trenerja, Damirja Krznarja je zamenjal Albert Riera. Sprva je bila ta poteza po mnenju nekaterih napačna, toda španski strokovnjak je nato upravičil zaupanje vodstva, ko je s Celjem spisal zgodovinski uspeh, ki je v klubsko blagajno prinesel kar 8,2 milijona evrov.

Čeprav se je njegov drugi mandat začel z visokim porazom v Bratislavi in presenetljivem izpadu iz kvalifikacij za Ligo Evropa proti irski ekipi Shamrock Rovers, je Riera vztrajal pri svoji filozofiji aktraktivne igre, ki jo goji, in bil nagrajen.
Celjani so najprej svojo kožo reševali proti armenskemu Pyuniku, ko so si zagotovili ligaški del tretjega evropskega klubskega tekmovanja po kakovosti.
Po nekoliko slabšem začetku na Portugalskem in porazu proti Vitorii (1:3) so Celjani na domačem terenu odpravili Istanbul Bašakšehir (5:1). V Sevilli so bili proti Betisu blizu uspehu, a nato na račun pomanjkanja evropskih izkušenj prejeli gol v sodnikovem dodatku (1:2). Proti Jagiellonii so kljub prevladi iztržili (le) remi (3:3), na Cipru pa zapravili najstrožjo kazen in izgubili proti Pafosu (0:2).
V zadnjem krogu ligaškega dela so potrebovali zmago. Proti valižanskemu The New Saints so zmagali (3:2) in se kot 21. ekipa z dvema zmagama, remijem ter tremi porazi uvrstili v naslednjo fazo tekmovanja.

V izločilnih bojih so premagali Apoel iz Nikozije, nato pa v dramatičnem obračunu po enajstmetrovkah še Lugano. Nagrada? Četrtfinale s Fiorentino in zaslužen poklon iz vse Evrope.
“Na prvi tekmi je bila Vitoria Guimaraes veliko boljša. Odtlej na igrišču niti ena ekipa ni bila več boljša od nas. Igrali smo tudi proti Betisu, Jagiellonii, Bašakšehirju, pa potem Apoelu, Luganu in Fiorentini. Meni je v zadovoljstvo, da nismo bili slabši od nikogar,” pa je zgodovinsko evropsko sezono sklenil Riera.
Preberite še:
Nova hrabra predstava Celjanov proti sloviti Fiorentini, a napredovali so Italijani