S tem naslovom je bil na današnji dan pred 35 leti objavljen prispevek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Zgodilo se je. Po desetih letih igranja in nastopanja, sta dva celjska alter banda izdala svoj prvi LP. Natančneje; Phone Box Vandals so izdali LP Damned die hard pri založbi Blind dog records iz Zagreba, ter Strelnikoff maxi single Just Strelnikoff, pri založbi FV-Škuc forum.
Obe skupini se prištevata med hard corovce, vendar pa je razlika med njima tolikšna, da jo le težko prezremo. Morda jim je skupna le težnja prodreti na zahod in zaradi tega verjetno tudi teksti v angleščini, ter turneja skupine Strelnikoff po Belgiji in Nizozemski.
Damned die hard, izdelek Vandalov, daje velik poudarek besedilom in vokalu, čeprav je, vsem, ki so jih poznali pod prejšnjim imenom in stilom takoj jasno, da jim hard core ne leži. Vokal postane neprepričljiv ko odide v skrbnost lastne interpretacije. Na žalost se to vleče skozi obe strani plošče, le v posameznih sekvencah se sprosti in tu pride na dan privrženost Lou Reedu, če že ne poznemu darkerstvu. Toda ravno tu Vandali zazvenijo polno, tako kot znajo le oni. Še vedno je v ospredju tipično Vandalovsko rjovenje kitare, skozi katero se prebije le ritem elektronskih bobnov.
Kakorkoli že, plošča je solidna in se jo da poslušati celo dvakrat, kar za Strelnikoff ne bi mogli trditi. Slednji ne gradijo na besedilih niti na glasbi v klasičnem pomenu, temveč na zvočni interpretaciji frustracij. Osnova jim je elektronika, tako kot svojčas Lokalni TV, in v njej poskušajo doseči veličino. Imajo tako imenovani vau-vau sistem, ki impresionira z dretjem v uho. Plošča je primerna za metanje ter za glasbeno terapijo političnim zapornikom. Good luck.
Edo Einspieler, Novi tednik, 26. 4. 1990
