V sredo, 23. aprila 2025, se je v Dvorani Barbare Celjske v Pokrajinskem muzeju Celje zbrala raznolika skupina podjetnic, podjetnikov, predstavnikov občine in strokovnjakov s področja krožnega gospodarstva. Skupaj so izvedli interaktivni dogodek z naslovom »Kako v nepredvidljivem poslovnem okolju ohraniti posel živ – načela krožnega gospodarjenja kot prva pomoč za razcvet celjskega podjetništva«.
Delavnica z aktivno participacijo je bila izvedena v sodelovanju z Mestno občino Celje ter Mag. Ladejo Godina Košir iz Inštituta Circular Change, organiziral pa jo je Klub podjetnikov Zlatorog Celje, v sklopu projekta razvoja EPC Trnovlje JUG, ki ga sofinancira Evropska unija- NextGenerationEU kot del načrta za okrevanje in odpornost.
Udeleženci so postali osrednji akterji iskanja odgovorov na vprašanje, kako lahko podjetja v Celju – še posebej tista, ki delujejo v Ekonomsko-poslovni coni Trnovlje jug – izkoristijo krožno gospodarstvo za večjo odpornost, učinkovitost in konkurenčnost. Rezultat živahnih razprav, ki so se odvile pri omizjih je zagotovo bogat vpogled v napredne tehnološke, podjetniške in trajnostne prakse, ki oblikujejo prihodnost gospodarstva v regiji.
Zakaj krožno gospodarstvo?
V časih, ko postaja poslovno okolje vedno bolj nepredvidljivo in nestabilno, se krožno gospodarstvo ne kaže le kot trend, ampak kot potreba. Gre za sistem razmišljanja in delovanja, ki presega klasični model “vzemi-uporabi-odvrzi” in postavlja v ospredje obnavljanje, ponovno uporabo, popravila in re-vitalizacijo obstoječih virov in materialov. Predavateljica je predstavila kar nekaj novitet na katere je dobro biti pozoren – t.i. »Green Deal« bo nadomestil »Clean Industrial Deal«, kar obeta nove priložnosti tudi glede pogojev financiranja. Ko izberemo krožnost, se zmanjša odvisnost od primarnih surovin, zagotovi pa se obnovljivost, je poudarila predavateljica in povedala, da se v svetu vse bolj uveljavljata ideja servisnih modelov (npr. najem namesto nakupa) ter lokalna industrijska simbioza.
EPC Trnovlje jug kot poligon za prebojne rešitve
V središče so postavili prav gospodarsko cono EPC Trnovlje jug. Ta ima zaradi svoje infrastrukture, lege in razvoja velik potencial za postavitev novih, regenerativnih verig vrednosti. Udeleženci dogodka so si izmenjali konkretne predloge in pobude za:
- izkoriščanje sekundarnih surovin znotraj poslovne cone,
- povezovanje podjetij za skupno rabo virov (energije, logistike, znanja),
- testiranje trajnostnih inovacij po modelu “living lab” – po navdihu nizozemskega The Green Village, kjer podjetja v živo preizkušajo rešitve za trajnostno bivanje in proizvodnjo,
- uporabo deževnice s streh skladišč in objektov, kjer zazelenitev teh ni izvedljiva za napajanje ekosistemskih zbiralnikov, ki dajejo podporo hidrantnemu, proti požarnemu sistemu, po vzoru s Škotske in Anglije, kjer nogometna igrišča zalivajo z zbrano deževnico.
Mladi, prihodnost in kakovost bivanja
Poseben poudarek so namenili vprašanju, kako krožno gospodarstvo prispeva k višji kakovosti bivanja in oblikovanju delovnih mest, ki bodo privlačna za generacijo Z in mlade talente. Ustvarjanje trajnostnih, inovativnih delovnih okolij – kjer podjetja niso le produktivna, ampak tudi odgovorna do družbe in okolja – postaja ključno pri privabljanju nove delovne sile in pri oblikovanju sodobnega podjetniškega ekosistema v Celju. Delavnici so se pridružili generacijski primeri družinskih podjetij, kar je odlična priložnost za povezovanje kreativnosti z izkušnjami.
Soustvarjanje prihodnosti: skupaj, lokalno in konkretno
Pod vodstvom Mag. Godina Košir, je delavnica prinesla konkretne vsebinske odgovore in ustvarila prostor za povezovanje – tako med podjetji, kot med občino in gospodarstvom, med idejami in izvedbo.
Vsi prisotni smo soglasno potrdili: brez vključevanja lokalnih podjetnikov in podjetnic ni mogoče govoriti o uspešni tranziciji v krožno gospodarstvo.
Celje ima vse pogoje, da postane zgled krožnega preoblikovanja na regionalni ravni – od tradicije industrije do močnih lokalnih pobud, kot je EPC Trnovlje jug. Ko smo ga v enem od izzivov večera pogledali skupaj v letu 2045, smo si združeno predstavljali mesto, ki je – smelo, zeleno in krožnostno atraktivno. V sodelovalnem duhu – enem od ključev za napredek.
Zahvaljujejo se vsem udeleženkam in udeležencem za prisotnost, odprtost in soustvarjanje idej. Prvi koraki so bili narejeni ter seme posejano – nadaljevanje in kako bujno bo seme vzcvetelo, pa je odvisno od vseh nas.
Naročena objava
