V slovenska kina prihaja novi slovenski celovečerni film IZHOD/EXIT, sodobna satirična akcijsko komična drama, katere dogajanje je postavljeno v urbano Ljubljano. V filmu je zastopana prava slovenska igralska smetana, za češnjo na vrhu pa je poskrbel legendarni srbski igralec Dragan Bjelogrlić. Ker se bost predpremieri novega slovenskega celovečerca odvili nocoj v Ljubljani, v soboto, 8. 6. 2013, ob 20:00 pa v Celju v Cineplexxu (Planet Tuš), smo k pogovoru povabili glavnega igralca Aljoša Kovačiča, ki v filmu igra Petra Volka.
Aljoša Kovačič, živeč v Šmarju pri Jelšah, je svojo igralsko kariero pričel pri štirinajstih letih, ko je kot glavni igralec nastopil v mladinskem TV filmu Generalka. Širši slovenski javnosti se je najbolj vtisnil v spomin kot Rudi v večkrat nagrajenem filmu Rezervni deli iz leta 2003, ki ga je režiral Damjan Kozole. V svoji profesionalni karieri je diplomirani AGRFT-jevec nastopil na številnih gledaliških odrih, v številnih celovečercih in kratkih filmih, pojavljal se je v številnih domačih in tujih reklamah. Poleg igralskega talenta je Aljoša tudi odličen vsestranski glasbenik, predvsem skladatelj, kitarist in pevec.
V začetku tedna sva se z Aljošo, s katerim sva skupaj preživela dobršen del osnovnošolskih in srednješolskih let, dobila kar pri njemu doma. Po jutranji kavici in prigrizku sva se lotila snemanja. Poleg tekstovnega besedila si namreč lahko ogledate celoten posnetek intervjuja, ki sem ga posnel. Aljoša se je izkazal kot odličen in duhovit igralec, predvsem pa kot velik človek z jasno začrtanimi smernicami. No, o slednjem se lahko prepričate sami.
Intervju z Aljošo si lahko preberete ali ogledate v video prispevku na koncu teksta.
Celje.info: Pred celovečercem Rezervni deli, ki je v kino prišel pred desetimi leti in s katerim si se širši slovenski javnosti ob Petru Musevskemu v spomin vtisnil kot Rudi, ne morem mimo tvojih začetkov, ki segajo skoraj dve desetletji v preteklost, ko si zaigral v mladinskem TV filmu Generalka. Je morda prav slednji vplival na odločitev, da boš življenje posvetil igralstvu?
Aljoša: Ja, takrat, v osmem razredu, to je bilo leta 1993, sem zasledil v oddaji “Tok tok”, ki jo je vodil Aljoša Rebolj, avdicijo za film. Takrat sem svojo življenjsko samoustvarjeno resnico o poklicni poti spremenil. Takrat sem si želel postati pilot, a je vloga (filmska) spremenila mojo življenjsko pot.
Celje.info: Po uspešno končani srednji šoli pa si prestal sprejemne izpite na AGRFT in študij končal. Po končanem študiju si bil nekaj časa honorarno zaposlen v SLG Celje. Svojo profesionalno kariero si torej začel graditi na gledaliških odrih. Kako bi primerjal gledališče s filmom, predvsem skozi oči igralca?
Aljoša: Gledališče in film sta v smislu igre dva zelo različna koncepta. Gledališče je predvsem živa stvar, za katero mora igralec imeti, no, to velja tudi za film, dovolj treninga in dnevne rutine, skozi katero lahko na odru “mojstri”. Ima pa za razliko od filmske igre gledališka igra drugačne specifične zahteve, predvsem način orientacije na to, kar mi imenujemo “četrta stena”, torej na gledalce. Pri filmu do izraza pride ameriški rek “less is more” oz. “manj je več”. Kot je npr. v Karlovyh Varyh na velikem platnu premik očesa igralca za samo eno kotno sekundo ena velika stvar, ki deluje, diha in govori. Razlika je torej v razliki fizičnega dela.
Celje.info: Gledališče ali film – kje torej raje igraš?
Aljoša: Vprašanje bi malo “zarotiral” – kaj je ljubše? To pa je odvisno od vsakega posameznika. 1993. leta sem se odločil, da bom filmski igralec in sem dejansko glede na pomanjkanje izobrazbe oz. pomanjkanja predmetov v kurikulumu AGRFT-ja moral tega v praksi naučiti – po stopinjah, kot rečejo “per aspera ad astra” (skozi trnje do zvezd).
Celje.info: Od filma Rezervni deli leta 2003, ki te je čez noč izstrelil med najbolj obetajoče slovenske igralce, do danes je minilo deset let. Kaj si počel vmes?
Aljoša: U…ogromno (smeh). Leta 2003 (leta 2002 smo snemali Rezervne dele, takrat se mi je življenje popolnoma utirilo na to pot filmskega igralca) smo s filmom prišli v tekmovalni del berlinskega filmskega festivala in takrat se je zame odprlo neko čisto novo vesolje. Približno tako, kot če bi bil nek mladi fant, ki je nekoč sanjal, da bo astronavt v orbiti. In to je dejansko bila izstrelitev v orbito. Je pa bila situacija oz. realnost tisti trenutek, da nisem bil pripravljen tako radikalnega, popolnega preskoka v neko popolnoma novo okolje, ki svetovna filmska zvezdniška scena je. In takrat bi moral, če bi seveda bil pripravljen, stopiti na linije mednarodnih filmskih agentov in začeti mednarodno kariero, česar pa nisem naredil tudi zato, ker je bilo takrat “doma” še dovolj dela in izobilje posla in se za to preprosto nisem odločil. Kar pa mi je kasneje “hodilo na pot”. V kasnejšem času, tam v začetku 2007, ko je slovenska cineastična kultura začela doživljati največje spremembe v smislu pomanjkanja dela, spreminjanja odnosov znotraj organizacij oz. produkcij filmskih in samega državnega financiranja in takrat sem se odločil, da grem v tujino in sem leto in pol preživel v Angliji, kjer sem dejansko počel vse, kar so veliki (igralci) počeli na začetku svojih velikih filmskih karier: od “čuvanja” otrok do “kelnarjenja”, urejanja vrtov in tako naprej, vmes pa sem pridobival pogoje za sprejetje v angleško federacijo umetnikov Equity, v katero sem bil sprejet decembra lani in s tem imam vse pogoje za delo v tujini.
Celje.info: V svoji profesionalni karieri si nastopil v mnogih slovenskih celovečernih filmih (Slovenka, Za vedno, Akviziter, Jasnovidka…), ki so bili prikazani v predvsem tekmovalnih sekcijah na skoraj vseh največjih filmskih festivalih po svetu. Nastopal pa si tudi v številnih kratkih filmih, obraz si posodil številnim reklamnim oglasom. Katera vloga, ki si jo odigral do sedaj (če odmislimo najnovejši izdelek EXIT/IZHOD), se ti je najbolj vtisnila v spomin oz. te je najbolj zaznamovala?
Aljoša: Na tem mestu bi omenil tri, ne, kar štiri vloge. Prva Generalka scenarista Andreja Vajevca in režiserja Igorja Šmida leta 1993, ko sem dejansko prvič stopil pred kamere in začel doživljati filmski svet, potem Rezervni deli Damjana Kozoleta, s katerim sem začel svojo filmsko akademijo in Mikeom Figgisom, dvojnim nominirancem za oskarja za filma Leaving Las Vegas in Internal Affairs, ki je prišel v Ljubljano z izbranimi mladimi filmskimi ustvarjalci delat “masterclass” oz. mojstrsko delavnico, na kateri smo imeli čast delati z vrhunskim svetovnim imenom, ki je življenje posvetil temu, da je snemal z velikimi imeni v Hollywoodu, denar pa porabljal za svoje eksperimentalne projekte. Takrat sem dejansko prvič doživel in to iz pripovedovanj in praktičnega dela način razmišljanja v smislu priprave in izvedbe velikih filmskih projektov na način, da vsi sodelujoči, torej iz vseh segmentov ustvarjanja filma, sodelujejo ekipno. Ustvarili smo tudi malo organizacijo, ki se imenuje COMA, s katero smo še vedno v navezi, to so danes nekatera velika imena filma, filmskih prizorov iz kinematografov in to mi je dalo zagon oz. je utrdilo mojo vztrajnost. Pri katerikoli poti, ki si jo človek izbere, je bistvenega pomena vztrajnost. Pot pa naj omenim še zadnji projekt, ki je IZHOD, ki predstavlja novo poglavje v slovenski filmski industriji. Že iz samega koncepta akcijsko-vzburljvega filma z neko družbeno odgovorno vsebino, predvsem pa iz strani vzpodbujanja naših gledalcev, ki so, če pogledamo resnici v obraz, oropani nekega klasičnega svetovnega izdelka iz domačih filmskih delavnic. Kar pa film IZHOD na nek način spominja, predvsem s svojim PR-jem in vsemi družbenimi omrežji, ki so bili uporabljeni, torej vzvodi odnosa z javnostjo, da se izboljša odnos filmskih ustvarjalcev do gledalcev. Torej da jim ustvarjalci ponudijo nekaj, kar so sposobni in željni sprejeti. In rabijo.
Celje.info: V kino končno prihaja film EXIT/IZHOD, predpremiera katerega bo 6. junija v Ljubljani, 8. junija v Celju in v katerem igraš glavno vlogo, Petra Volka. Kako je sploh prišlo do sodelovanja?
Aljoša: Do sodelovanja je prišlo tako, da me je eno avgustovsko popoldne, misli, da je bil torek, leta 2006, poklical Dejan Babosek, s katerim sem enkrat že vzpostavil stik in sicer tako, da sem Damjana Kozoleta poklical v oddajo, ki jo je vodil Dejan, takrat še na enem izmed ljubljanskih radiev in je rekel, da se me je spomnil, da je moje ime nekako prišlo na površje, in me je poklical, me vprašal, če sem prost, da me zasede za vlogo v filmu. Prva stvar, ki sem ga vprašal, je bila, kakšna produkcija je to. Povedal je, da je to nizkoproračunska produkcija in da je denarja zelo malo. Naslednje logično vprašanje v smislu apetita, ki ga dober projekt lahko vzpodbudi igralca režiserju oz. scenaristu je, kakšen je scenarij. Sem rekel, da želim, da se dobimo in sta fanta, takratni producent in Dejan, prišla do mene na obisk, mi pokazala scenarij in ko sem ga na hitro preletel, sem pristal na to sodelovanje. In vse ostalo je zgodovina (smeh).
Celje.info: Tema filma je dokaj aktualna, gre za splet dogodkov, ki smo jim v zadnjem času vse pogosteje priče – za neko morda naivno zaupanje, kjer poštenje potegne kratek konec, sledi maščevanje, v tem primeru rop banke, ki se sprevrže v medijski cirkus in politično satiro. Kako bi na kratko opisal vsebino skozi oči glavnega igralca Petra Volka, zakaj je aktualna v današnjih časih?
Aljoša: Film IZHOD na več nivojih z uporabo različnih vzvodov komuniciranja, lahko bi rekel celo malo mistično oz. magično komunicira s posameznikom iz današnje, sodobne slovenske in celo svetovne družbe. Ta komunikacija je, da ga poziva k prevzemanju odgovornosti za nastalo situacijo. Posameznik je v današnji družbi zelo oddaljen na rob povzročanja in razume družbo kot neko ustvarjeno resnico, za katero ne da ni odgovoren, ampak je preveč oddaljen, da bi jo sam povzročal. Sporočilo filma IZHOD na več nivojih je, da gledalca, državljana, svetovljana, prebivalca planeta Zemlja, poziva k temu, da prevzame odgovornost za svoje povzročanje, da prevzame odgovornost za vse vajeti povzročanja družbe, kulture, ekonomije, politike, itd…V današnjem času je prišlo do situacije, v kateri moramo stvari vzet ne le v svoje roke, ampak v moč svojega povzročanja. To pa lahko naredimo le, da vsi v družbi prevzamemo odgovornost in začnemo s svojo resničnostjo etično komunicirati in jo ustvarjati takšno, kot bi mogla bit. Na tem mestu bi še dodal dejstvo, da je glavni junak Peter Volk in celotna zgodba v smislu komuniciranja z gledalci na več nivojih res zelo premišljena. Med napovedjo monologov v filmu smo napovedovali prihodnost, ki se je s koncem leta 2012 res zgodila in je bila napovedana že leta 2006. Scenarij smo še dopisali in dejansko samo po pretečenem času in vseh dogodkih, ki se zgodijo in jih film Izhod na vseh segmentih sporoča, zaključili v eno celoto in dokazali, da dejansko stanje v naši družbi že dolgo obstaja in da je cilj vsem znan. Edini način, da se tirnica, po kateri potujemo, spremeni, je, da se zbudimo in prevzamemo odgovornost za ustvarjanje lastne usode.
Celje.info: Film IZHOD, ki ga je režiral Dejan Babosek, ste snemali že leta 2006, posnet naj bi bil dve leti kasneje. Kako, da je “luč sveta” ugledal šele letos?
Aljoša: Financiranje filma IZHOD izvira iz privatnih virov. Prvič res in samo zgolj iz investitorjev iz industrije in privatnih investitorjev, ki so videli v vlaganju v film s takšno tematiko način komuniciranja svojih produktov in dejavnosti z gledalci, in so omogočili, da se je ta zgodba sploh začela, nadaljevala pa se ni, ker je v določenem trenutku teh sredstev zmanjkalo. Tam je prišel čas, da se vključi edina organizacija, od katere se pričakuje, da se v času, ko je produkcija končana, vključi. Takrat je to bil Filmski sklad, ki je zavrnil našo vlogo na razpis. Mi smo vseeno nekako pričakovali, da se bo nekje ta odgovorni faktor države vklopil v sofinanciranje projekta, a temu ni bilo tako. Problem je takrat povzročalo to, da je bilo potrebno za začetek pohoda v kinih film preslikati na celuloidni trak, kar je takrat predstavljalo petmestni vložek, plus postprodukcija zvoka in slike in ker nam je ta srednje visoka petmestna številka manjkala, smo projekt pospravili v neko stanje hibernacije, dokler se niso začele stvari, o katerih film govori, dejansko dogajati zunaj na terenu. Takrat, oziroma zdaj, pa so bili pogoji za vstop v kinematografe že izpolnjeni, ker so naše, slovenske dvorane, zdaj že praktično skoraj vse že digitalizirane, kar pomeni, da imajo digitalne projektorje in ni več potrebno vlagati ogromnih vsot v t.i. “blow up” oz. presvetlitev na celuloidni trak. Pogoji so torej bili izpolnjeni, mi smo vložili še nekaj mesecev dela in razmišljanja, ki pa sedaj rojeva sadove (smeh).
Celje.info: Ob tebi v filmu nastopajo številna znana imena, kot so Yuri Bradač, Jernej Kuntner, Simon Pribac, Katarina Jurkovič, legendarni srbski igralec Dragan Bjelogrlić in drugi. Kako je bilo delati z znanimi, izkušenimi igralci, kje in kako je snemanje potekalo in koliko časa?
Aljoša: Snemanje je potekalo skupaj s snemalnimi dnevi v letošnjem letu relativno malo, dvaintrideset snemalnih dni. Delo z igralci je bilo odlično, ker je šlo za nizkoproračunski projekt, ker so vsi igralci k projektu pristopali z lastnim zanosom v smislu želje po sodelovanju pri takšnem projektu, ki govori takšno zgodbo. Snemanje in sodelovanje v vseh ostalih predpripravah in dejanskem delu na filmu je bilo navdihujoče. Vsi so bili zelo sproščeni, dejavni in so zelo doprinašali. Tako, da nismo imeli nikakršnih problemov pri ustvarjanju tega projekta. Mogoče dobra zgodba z Draganom Bjelogrlićem, s katerim smo preživeli štiri dni v Monte Carlu v Monacu in Mentonu, kjer smo snemali te prizore, v katerih nastopa Dragan, so bili res en delovni dopust (smeh) na tem projektu in komunikacija, pogovori, zgodbe, so res nekaj, kar prinese nazaj ves vložek in trud v zelo velikem paketu.
Celje.info: Omenil si že Monaco. V katerih krajih je še snemanje IZHODA potekalo?
Aljoša: Snemanje je še potekalo v pristanišču v Luki Koper in v Ljubljani na več lokacijah. V Monte Carlu smo vse posneli na ladji oziroma jahti, ki smo jo najeli za ta namen in je bil zelo velik strošek in iz helikopterja. Dejansko se vse dogaja na jahti, ozadje pokrajine Monte Carla. V samem scenariju je bil predviden tropski otok. Dragan (v filmu bratranec Aleksander) naj bi živel na nekem tropskem otoku, a ker nismo imeli denarja, da bi potovali na tropski otok in tam organizirali snemanje v takem obsegu, je padla ideja za Monte Carlo, ki ima vse elemente in morje in urbano ozadje v smislu slikovitosti in smo se odločili za Monte Carlo, kamor smo se odpeljali kar s kombijem.
Celje.info: V napovedniku je mogoče videti številne Hollywoodske prvine – hitre in drage avtomobile, veliko orožja in streljanja in prizore s partyjev. Meniš, da gre za v določeni meri Hollywoodski pristop k slovenskemu filmu?
Aljoša: Dejansko gledano je možno pri vsaki stvari imeti dva pristopa: pravilnega in nepravilnega, učinkovitega in neučinkovitega. Glede na možnosti, ki nam jih daje tehnologija, lahko dober film z dobro idejo danes posname skupina osnovnošolcev s telefonom – tehnologija obstaja, obstaja pa v komuniciranju s potencialnimi gledalci le dober ali slab učinek. Mi smo uporabili vse nam poznane vzvode, da smo film približali gledalcem in jih pozvali, verjamemo, na učinkoviti način v kino. Da spet doživijo trenutek v slovenskih kinih ob gledanju slovenskega filma, da si mogoče zaželijo še kakšen izdelek iz naše tovarne podob.
Celje.info: Pripravili pa ste tudi po filmu narejeni strip oz. “teaser” za film, kar je malce nenavadno, saj navadno nastane film po stripu. K sodelovanju ste povabili vrhunskega stripovskega avtorja Zorana Smiljanića. Nameravate morebiti v bližnji prihodnosti film “pretopiti” v strip?
Aljoša: V primeru, da bomo v finančnem smislu dobili neko povrnitev stroškov, sredstev, ki smo jih vložili v ta film, bomo definitivno razmišljali o tem, da Zoran Smiljanić naredi strip IZHOD. Ideja se je rodila na mojem zelniku, takrat skozi opazovanje vseh podob in kostumografije Katje Diktator, sem dobil občutek, da bi z učinkovito komunikacijo z različnimi generacijami strip bil res dobra izbira. Kar se je tudi izkazalo za dejstvo. Zato smo si pomagali tudi s stripom.
Celje.info: Zanimiva pa je tudi glasba v filmu. Poleg izvajalcev, ki oblikujejo slovensko glasbeno sceno, je v filmu tudi glasba Beatch Boysov in drugih. Skupina Leeloojamais je pred kratkim predstavila nov spot z naslovom Night Phone, v katerem so izseki filma Izhod…Kako je prišlo do sodelovanja na tem področju?
Aljoša: Sodelovanje z različnimi ustvarjalci glasbe (slovenskimi) je logična rešitev, ki bi se morala še več dogajati v smislu interdisciplinarnega sodelovanja na področju kulture v Sloveniji. Mislim, da je to edini način, da držimo pri življenju in še bolj vzpodbujamo slovensko kulturo k rasti. Zato je v filmu IZHOD uporabljena glasba slovenskih znanih in manj znanih avtorjev. Iz dveh razlogov: da pomagamo tistim, ki so že uveljavljeni in tistim, ki to še niso. Skupina Leeloojamais je bila v mislih od lanskega poletja, sem dober prijatelj z Lovrom Ravbarjem, saksofonistom in frontmenom skupine Leeloojamais, sicer fante in dekle poznam že deset let, se dosti družimo. Dejan Babosek se je odločil, da bo v eni sceni uporabil komad Night Phone in ideja je sama od sebe vzklila, da se vzajemno dogaja promocija na več nivojih – video spot, lounge video spota, vrtenje video spota v času predpremiere, premiere in predvajanja samega filma v kinematografih. Izkazalo se je za zelo učinkovito zgodbo o sodelovanju slovenske kulture. Bi pa želeli s tem tudi vzpodbujati vse ostale mlade ustvarjalce, da delujejo na tak način, ker edino z roko v roki bo uspelo (smeh).
Celje.info: Po čem se film IZHOD razlikuje od ostalih slovenskih filmov, kaj ga najbolj zaznamuje oz. kaj ga dela drugačnega od ostalih filmov? Bo v bližnji prihodnosti morda sodeloval na kakšni mednarodni tekmovalni sekciji?
Aljoša: Mi upamo, da se bo iz rezultata, ki ga bo imel pri predvajanju, rodil interes vzvodov slovenske filmske industrije, da bo pripomogla k trženju filma IZHOD na tujih tržiščih, mednarodnih festivalih, na nacionalnem filmskem festivalu, …verjamemo, da se bo to zgodilo. Je pa glede na aktualnost zgodbe in način komunikacije, ki ga ima film IZHOD, to povsem predvidljivo. Torej film najbolj zaznamuje podajanje resnice. Mislim, da se morajo vse generacije zavedati, v kakšni situaciji živi mladina v današnjem času. Mladini ni lahko, ima ogromno načinom, da izgubi svojo pot, zanos pri življenju, da se pobere in prevzame vajeti svoje usode v svoje roke in začne zgodbo ustvarjati sama. Namesto njih ne bo nihče ustvarjal zgodbe.
Celje.info: Lahko obiskovalcem našega portala morda postrežeš še s kakšno zanimivo prigodo iz snemanja?
Aljoša: (smeh) Kot sem že prej omenil, ena najbolj zanimivih stvari, ki se mi je zgodila, je bil ta delovni dopust v Monte Carlu, kjer smo res kot skupina potovali kot ekipa in kot delovna ekipa. Dobro smo se spoznali, naredili ogromno dobrih fotografij, lepe posnetke iz Monte Carla, uživali, se pogovarjali, vse je bilo v velikem duhu snemanj na tujem. To je ena zgodba, ki mi je najbolj ostala v spominu.
Celje.info: Kako je bilo sodelovati z Yurijem Bradačem?
Aljoša: Z Yurijem Bradačem sem imel kar nekaj pogovorov na snemanju samem oz. predpripravah, ne glede na vse skeče Zrneca in ostalo, sem Yurija spoznal kar dobro, povedal mi je zgodbo o svoji vztrajnosti in predanosti temu, da živi na način, za katerega se je odločil. Casting oz. zasedba Yurija Bradača za to vlogo je fantastična. Ludvik Bagari in Yurij sta ustvarila en nepozaben kriminalistično-policijski par v slovenskem filmu. Tudi sama zgodba je narejena tako, da komunicira razumevanje vseh ostalih razen policistov, policistov samih v smislu, da oni prevzemajo odgovornost. Da ne bom razkril preveč podrobnosti filma in pokvaril užitke pri gledanju, lahko za zaključek dodam le, da sta Ludvik in Yurij odlična.
Celje.info: Imaš že kakšne načrte za naprej? Je v produkciji kakšen nov projekt?
Aljoša: Absolutno. Moja zgodba je sedaj takšna – glede na to, da imam svoje članstvo v angleški federaciji, ciljam še na članstvo v ameriški federaciji in na agenta za svoje ustvarjanje, ki mi bo omogočil delo na vsem planetu. Pripravlja se mednarodni projekt s produkcijsko skupino iz Dunaja, ki trenutno snema film z Jean Claude van Dammom v Hollywoodu, potem pride na vrsto, po naših dejavnostih, končna verzija scenarija za film One Night in Vienna (Noč na Dunaju). To je druga stvar, tretja pa je želja po neodvisni produkciji v Sloveniji, ki bi jo želeli okronati z enim skladom, ki bi skrbel za razvoj mladih tam, kjer za to nihče ne skrbi.
Celje.info: Zakaj se torej film IZHOD splača ogledati?
Aljoša: Verjamem, da vsak izmed slovenskih filmskih navdušencev, torej gledalcev, ki hodijo v kino, čaka ena dobra izkušnja s slovenskih filmom. Obljubljamo naslednje: da se boste iz stola v dvorani vstali kot zadovoljni gledalci. Verjamemo, da je zgodbo filma IZHOD pomembno podati. Prevzeli smo svoj del odgovornosti, del odgovornosti, državljanske odgovornosti, za ustvarjanje in podporo slovenskemu filmu, pa je v vaših rokah.
Aljoša, hvala za intervju in vse dobro v nadaljevanju kariere!
v/t/f: Egon Horvat
