Informativno smo že poročali o posvetovanju na temo GOSPODARSKI KRIMINAL, ki so ga sklicali svet občin celjskega območja, medobčinski svet Zveze sindikatov Slovenije Celje in Okrožno sodišče v Celju. Tudi letošnje, sicer že tradicionalno vsakoletno posvetovanje, je pripomoglo k mnogostranski preučitvi problematike gospodarskega kriminala in glavnih negativnih pojavov, k oblikovanju enotnih izhodišč za odpravljanje vzrokov in k boljšemu razumevanju akcij in ukrepov na tem področju.
Nekatere glavne ugotovitve povzemamo.
Tako so bila v lanskem letu v celjski občini najpogostejša kazniva dejanja s področja gospodarskega kriminala predvsem nevestno gospodarsko poslovanje, ponareditev uradne listine, poneverba, izdaja nekritega čeka, zloraba uradnega položaja iz koristoljubnosti in neupravičena uporaba družbenih sredstev.
Med storilci kaznivih dejanj ponovno izstopa poslovodska struktura in zasebniki, predvsem obrtniki. Le-ti so pomembna postavka v kriminalni populaciji storilcev kaznivih dejanj, še zlasti, ko se povezujejo z delavci delovnih organizacij.
Organi odkrivanja, pregona in sojenja so v lanskem letu dosegli več uspehov kot leto prej. Potrebno je, da v bodoče še bolj sodelujejo med seboj pri odstranjevanju vzrokov gospodarskega kriminala tudi s poročanjem in ugotovitvami organizacijam združenega dela, skupščinam družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnim organizacijam.
Samoupravnim delavskim kontrolam je treba nuditi vso družbenopolitično podporo, da bi se čimbolj uveljavile s svojo učinkovitostjo. Na tem področju je potrebna še močnejša politična akcija, zlasti s strani sindikatov.
Inšpekcijske služile so kadrovsko preslabo zasedene. Zato ostane pretežni del gospodarskih prestopkov neodkrit, zlasti na področju oblikovanja cen proizvodov in storitev ter njihovega prometa in kvalitete.
Tudi sicer je to področje premalo samoupravno nadzorovano, od ukrepov pa prihajajo do izraza v glavnem administrativni. Večja vloga potrošniških svetov je prav na tem mestu več kot očitna. Isto velja za delavske kontrole. Nadzor nad razpolaganjem z družbenim premoženjem je potrebno poostriti, kar velja še posebno za inventurne komisije.
Nespoštovanje veljavnih predpisov in samoupravnih aktov je vzrok za rušenje samoupravnih odnosov in nastajanje družbeno pomembnih negativnih pojavov ter gospodarskega kriminala. Izbira vodstvenih kadrov mora biti smotrna in družbeno upravičena. V preteklem obdobju so v marsikaterih organizacijah pretirano zaupali vodstvenim delavcem, še vedno se dogaja, da na nekatera vodilna mesta sprejmemo ljudi brez moralno-političnih kvalifikacij.
V proučevanje gospodarskega kriminala je treba pritegniti tudi družbenega pravobranilca samoupravljanja, še zlasti ob zaporednim ponavljanju kaznivih dejanj v določenih sredinah sesti skupaj z občinskim sindikalnim vodstvom in političnim vodstvom ter organizaciji združenega dela, kjer prihaja do družbeno negativnih pojavov ali gospodarskega kriminala.
Novi tednik, 3. 8. 1978
