Prejšnji mesec je delovni kolektiv Industrije finomehaničnih aparatov IFA v Celju slavil desetletnico obstoja podjetja. Ob tej priložnosti so ocenili prehojeno pot ter sprejeli smernice nadaljnjega razvoja.
Začetki so bili skromni; v majhni delavnici z desetimi delavci. Prva proizvodnja je bila namenjena opremi za fotolaboratorije. Toda, ko je analiza trga pokazala, da bodo ti izdelki čedalje bolj ostajali v skladišču in da na tržišču zanje ni prevelikega povpraševanja, so se odločili za preusmeritev proizvodnje na izdelke za varilno tehniko ter risalne aparate. Tako je kolektiv opustil misel, da bi tu nastala Zeissova tovarna.
Hkrati s tem, so ga spremljale finančne in organizacijske težave, sledil je odpust določenega števila delavcev, zatem likvidacija nerentabilnega blaga itd. Skratka, več težav, kot proizvodnih uspehov.
Preusmeritev proizvodnje je takoj pokazala dobre strani. V podjetju so se specializirali za proizvodnjo risalnih aparatov. Borba na tržišču se je končala v prid IFINIH najrazličnejših risalnih naprav. Zakaj je ta kolektiv edini proizvajalec teh naprav pri nas. Proizvodnja je naraščala in ni dolgo od tega, ko je kolektiv razpisal precejšnje število prostih delovnih mest.
Pot kolektiva pa gre nenehno naprej. Prizadevanja so velika, prav tako uspehi. Analiza tržišča je zdaj stalna oblika njihovega dela: povsem razumljivo. Trg je treba poznati in to zelo dobro, s i c e r . . . Iz tega proučevanja je nastala pobuda za izdelavo mazutnega gorilnika. Priprave so v teku; prve količine novega proizvoda pa bodo na trgu že prihodnje leto. V končni fazi priprav je tudi proizvodnja termo-elektro magnetne varovalke. Glede na možnost uporabe bodo oba nova proizvoda izdelovali v več variantah. Medtem ko se različnost pri mazutnem gorilniku uveljavlja glede na kalorično moč ter način vgraditve, bodo termoelektro magnetno varovalko izdelovali v več inačicah z ozirom na količinski pretok plina, na možnost regulacije pretoka ter v kombinaciji s termostatom.
Povečanje in specializacija proizvodnje pa je načela še en problem, namreč novih investicijskih vlaganj. Tako jim že zdaj primanjkuje garderob in nekaterih drugih prostorov. Povečati bodo morali skladišče za reprodukcijski material, kritično je s skladiščem gotovih izdelkov itd.
Močno pogrešajo prostore za delo organizacij in organov samoupravljanja. Pa tudi proizvodni prostori, spričo uvajanja nove proizvodnje, ne ustrezajo več. Vse to govori, da se bodo morali spoprijeti tudi s tem problemom, da bodo morali misliti na nove gradnje, na izdelavo investicijskega programa itd.
Nenehno rast podjetja pa nakazujejo tudi prvi obrisi sedemletnega plana, pa katerem bedo vrednost proizvodnje povečali za več kot štirikrat, izvoz pa za več kot dvajsetkrat.
Celjski tednik, 23. 8. 1963
