Tajnik krajevne skupnosti Dečkovo naselje v Celju Franc Gajšek je ena najbolj priljubljenih oseb v tej krajevni skupnosti. Vsakemu krajanu zna prisluhniti, priskočiti na pomoč, čeprav to ne sodi več v njegov delokrog.
Vsakega tudi pozna, izreče vzpodbudno besedo, išče izhode in nudi pomoč vsakemu, ki zaide v stisko. Kot oče velike družine je, v tem primeru krajevne skupnosti, kjer se odvija življenje tako, da so vsi otroci – krajani z njim zadovoljni.
Po poklicu in po duši je pedagog, ta njegova naravnanost pa ima tudi rezultate. Pravi pristop do ljudi, mladine in vklapljanje v našo družbeno skupnost.
Pred petinpetdesetimi leti se je rodil v Ponikvi pri Grobelnem na domačiji, kjer za vse troje otrok ni bilo kruha. Mladi Franček je z osemnajstimi leti odšel zdoma ter postal učitelj in kasneje še specialni pedagog. Z mladimi je nabiral izkušnje v vzgajališču Veržej, v domu Dušana Finžgarja, v dijaških domovih v Celju ter v domu učencev v Štorah.
Devet let – kako hitro je minil čas, pravi, pa se že po utečeni poti samoupravnih brazd in delegatskega sistema bori za vsak dinar, ki je kaj mačehovsko podarjen krajevni skupnosti. Ne samo njegovi, ampak vsem v celjski občini. Pri tem mu posamezni razrezi, koliko sodi tej in koliko oni krajevni skupnosti niso tuji, ker vodi skupino strokovnih služb, kjer je združenih 22 krajevnih skupnosti v celjski občini.
»Naloga in vloga priganjalca v krajevni skupnosti mi ni všeč, opazim pa tudi, da delovni zanos ljudi upada. Kljub temu imamo še delovne ljudi, predvsem starejšo generacijo, ki poprime za vsako delo, kadar je potrebno. Jaz imam vse ljudi rad in z njimi je delo pestro.«
Najbrž je v teh mislih tudi že odgovor Gajškove priljubljenosti v krajevni skupnosti Dečkovo naselje v Celju.
Novi tednik, 1. 9. 1988
