Pred odhodom današnje generacije celjskih strelcev na republiško prvenstvo z malokaliberskim orožjem, smo obiskali celjske strelce na Gričku. Tam imajo izredno lep dom, kjer redno vadijo. Vadijo toliko, kolikor imajo časa in pogojev za delo. V prvi vrsti mislimo tu na municijo in orožje, ki je med celjskimi strelci že precej izrabljeno in se zaradi tega ne morejo kosati z najboljšimi v republiki.
Tone Jager, nedvomno eden najboljših celjskih strelcev v MK puški, nam je postregel s podatki, ki nazorno kažejo, zakaj celjski strelski šport nazaduje in zakaj ne morejo držati Celjani več koraka z ostalimi.
Celjski strelci so bili takoj po vojni med najboljšimi v Jugoslaviji. Takrat srečamo imena Pavle Štefančič, Gusti Keblič, Gusti Gradišnik, Mira Gradišnik, Rudi Jager, Mirko Mejavšek, Ivan Putnik, dr. Marjan Pavlic, Vlasta Pavlic in Drago čater. Le-ti so dosegli uspehe in so pridobili v svoje vrste mlade privržence tega športa iz katerih čez leta srečamo Slavka, Polda, Cirila
in Jožeta Tržana, Toneta Jagra, Jožeta Strajherja, Marjana in Hedo Dobovičnik, Alenko Vrabl, Majdo Želj, Toneta Klopčiča, Vilija Dečmana, Franca Brečka, Hočevarja, Ervina Seršena, Jerama, Rozmana in Pihlerja.
Ta, lahko bi rekli »zlata« generacija celjskega strelstva danes nemočno stoji ob strani. Naj samo omenimo uspehe teh strelcev. Jože Tržan je kot član Celja bil deset let član državne reprezentance. Je še danes nosilec državnega rekorda v streljanju s pištolo velikega kalibra. Tridesetkrat je bil republiški prvak.
Njegov brat Polde Tržan je znan po tem, da je izenačil svetovni rekord s puško proste izbire s 400 krogi od 4-ih možnih. Bil je 18 krat član republiške reprezentance in streljal v Švici in Zahodni Nemčiji. Mirko Mejavšek je bil državni prvak z vojaško pištolo in član državne reprezentance. Tone Jager je stalni član republiške reprezentance. Šestkrat je bil prvak Slovenije in enkrat drugi v Jugoslaviji. Največji uspeh je dosegel v Luzernu, ko je med strelci dvanajstih držav osvojil bronasto kolajno v streljanju z vojaško puško. Nosilec je desetih celjskih rekordov.
K tem uspehom moramo pridati še odlične mlade strelce Marjana Dobovičnika, Vilija Dečmana, ki sta že osvojila naslove republiških prvakov in mladinske državne naslove. Mladinski državni prvak je bil tudi Ervin Seršen in večkratni prvak Slovenije v streljanju z zračno puško.
Vsi skupaj so v ekipnem tekmovanju prav tako prinesli mnogo naslovov v Celje. Največji uspeh so dosegli leta 1965, ko so na republiškem prvenstvu osvojili vsa prva mesta. Celjski »pištolarji« so bili dvakrat prvaki Jugoslavije, z MK in vojaško puško pa drugi. Toda to so uspehi preteklosti.
V zadnjih petih letih ni več uspehov. Jože Tržan je zaradi boljših pogojev odšel k Olimpiji. S tem si je Olimpija prisvojila vse naslove državnih prvakov med »pištolarji«. Strelstvo v Celju pa stagnira. Tako po rezultatih, kot po številu članstva. O tem nam je Tone Jager povedal: »S strelstvom se ukvarjam že 21 let. Toda vse kaže, da bomo morali tudi mi prepustiti ta šport stihiji in rekreaciji.
V kolikor ne bomo takoj sanirali celjsko strelstvo, bo ta koristna športna disciplina, ki je nujne potrebna zaradi splošnega ljudskega odpora, popolnoma propadla. Z večjimi finančnimi sredstvi bi lahko danes še marsikaj rešili. V prvi vrsti bi potrebovali profesionalnega trenerja, istočasno pa bi morali nabaviti novo orožje, opremo in strelivo. Aktivnim strelcem bi morali omogočiti dvakratno vadbo na dan, kakor imajo to urejeno v Sarajevu, Ljubljani in Vojvodini. Strelske organizatorje bi morali primerno nagrajevati, najboljše dosežke strelcev pa primerno stimulirati v obliki hranarin. Seveda vse v okviru amaterskih norm, kot jih imajo ostali športniki v celjski občini. Dalje bi bilo potrebno urediti Partizansko cesto, ki vodi iz Otoka do strelišča in s tem omogočiti novim članom prihod na strelišče. Izredno slaba cesta odbija marsikaterega, zlasti v zimskih mesecih.
Strelci pričakujejo pomoč
Da je sedaj naša prošnja že pravi poziv na pomoč, potrjuje tudi število strelskih družin, ki jih je vedno manj, oziroma s o nekatere še samo na papirju. Po petindvajsetih letih bi morali bogato tradicijo celjskega strelstva celiti in izvrstnima strelskima vrstama iz Celja in Štor pomagati.
Današnji strelci si v bodoče ne bodo mogli več sami sebi nabavljati za svoj denar zahtevno in kakovostno municijo iz tujine.«
Novi tednik, 6. 9. 1973
