V okviru letošnjega sejma obrti, prireditve, ki si s svojo široko zastavljeno koncepcijo iz leta v leto trdneje utira pot med pomembne tovrstne manifestacije, so bile tudi letos številne prireditve, seminarji in razgovori.
Le ena izmed mnogih prireditev, o katerih teče beseda, je bil tudi takoimenovani »DAN IZUMITELJEV«. Društvo izumiteljev v Celju je ob sodelovanju republiške zveze društev izumiteljev, republiške gospodarske zbornice ter celjskega občinskega sindikalnega sveta sklicale v dvorani doma JLA posvetovanje o vlogi izumiteljstva, novatorstva, tehničnih izboljšav ter inovacij v delovnih organizacijah. Organizatorji posvetovanja so na podlagi pomembnosti teme ter števila povabljenih pripravili vse potrebno v veliki dvorani doma JLA.
Žal je bil njihov trud zaman, kajti ob napovedanem času je na posvetovanje prišlo vseh skupaj le dvanajst udeležencev! Pa še od teh dvanajstih jih je bilo pet iz EMO ter trije iz Libele. Poleg njih so se posvetovanja udeležili še po en predstavnik Železarne Štore, Tovarne volnenih odej Škofja vas. Bor Laško in predstavnik celjskega občinskega sveta Ljudske tehnike.
Namesto dvesto udeležencev, toliko so jih pričakovali, se je posvetovanja udeležilo le dvanajst predstavnikov iz petih podjetij. Taka udeležba je več kot zaskrbljujoča, kajti prav takšen je v delovnih organizacijah tudi letos odnos do inovacijskega oziroma izumiteljskega dela na sploh. Posledice so več kot očitne, pri čemer pa ne mislimo le na to, da je na primer naša država daleč na zadnjem mestu med državami Evrope po številu letno prijavljenih patentov (prehitela nas je celo Albanija!), temveč imamo v mislih vse tiste težke milijone in milijarde dinarjev, ki bi jih naše gospodarstvo prihranilo, če bi v večji meri skrbelo za spodbujanje ljudi k predlaganju tehničnih in drugih izboljšav. Skratka za dajanje koristnih predlogov, ki jih je moč uporabiti. Stanje na tem področju je torej več kot zaskrbljujoče, čeprav moramo hkrati zapisati tudi to, da Celje nikakor v tem oziru ni izjema.
Nihče od direktorjev ni bil navzoč. Kje so bili predstavniki samoupravnih organov? Težko je razumeti tolikšno odsotnost, še zlasti, ko je šlo za pomembna vprašanja. Nič čudnega torej, da se tak neprizadet odnos pojavlja tudi v delovnih skupnostih. Samoupravno organizirana družba, materialni interes delovnih organizacij ter vsi drugi dejavniki v našem ekonomskem in družbenem sistemu bodo morali v bodoče spodbujati množično inventivno dejavnost.
V pravilnikih o tehničnih izboljšavah moramo postaviti takšna določila, ki bodo stimulirala to dejavnost ter posameznike, ki bodo predlagali posamezne ustreznejše rešitve tudi primemo nagradila.
Novi tednik, 11. 10. 1973
