Center za socialno delo v Celju je v dobrih dveh desetletjih opravil pomembno delo. Že ob njegovi ustanovitvi leta 1961 je bila njegova temeljna usmeritev, da ni njegovo delo le strokovna obravnava in reševanje posameznih primerov, ampak predvsem preprečevanje vzrokov, ki porajajo socialne probleme. Takšna je njegova usmeritev tudi danes, ki jo uresničuje s širjenjem svetovalnega dela. Z njim žele usposobiti tiste, ki so pomoči potrebni, za samostojno delo, s katerim bi si lahko zagotavljali socialno varnost. Vzgoja za življenje in delo je prerasla neposredne oblike dajanja denarnih pomoči, sama dejavnost centra pa prerašča iz socialnega skrbstva v dejavnost socialnega varstva, njeni strokovni delavci pa so vse bolj družbeni delavci.
Zgovorna zgodovina
Da bi bolje spoznali in učinkovitejše reševali socialne probleme, so v celjski občini marca 1961 ustanovili Center za socialno delo, ki je prevzel del nalog občinskega upravnega organa. Te naloge so terjale večjo strokovnost pri reševanju socialnih problemov občanov in uvajanje svetovalnega socialnega dela in preventivnih ukrepov. V centru so bile takrat štiri strokovne enote: za preprečevanje družbene neprilagojenosti med mladino, za rejniško službo, za varstvo otrok zaposlenih staršev ter varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Leta 1965 je center prevzel vse naloge s področja socialnega varstva, upravni organ pa je še obdržal pristojnosti odločanja v upravnem postopku. Te pristojnosti je centru zaupala skupščina občine leta 1967, že leta 1975 pa je bila ustanovljena skupnost socialnega skrbstva, ki je prevzela del odločanja. Pri njej delujejo trije sveti – za varstvo otroka in družine, za varstvo ostarelih in svet za odločanje pravic do družbenih denarnih pomoči.
Kako je center širil svojo dejavnost, kažejo tudi podatki o zaposlenih. Ob ustanovitvi jih je bilo 5, leta 1965 17, danes jih je 34, med njimi največ socialnih delavcev, psihologi, pravniki, specialni pedagog, upravni delavec in 10 administrativno tehničnih delavcev.
Poudarek svetovalnemu delu
Miselnost, da v centru za socialno delo predvsem razporejajo družbene denarne pomoči, je zgrešena. Njim je bilo na primer lani namenjenih le 7 odstotkov dela, vse ostalo pa strokovno svetovalnemu
delu. Že v preteklih desetletjih so v centru zrasle številne pobude za družbene akcije, s katerimi naj bi preprečevali vzroke socialnih problemov in mnoge med njimi so se uresničile. V centru so se razvili vzgojna posvetovalnica in zakonsko in predzakonsko svetovanje. S širjenjem svetovalnega dela žele usposobiti čimveč ljudi za samostojno delo, ki bi jim omogočalo, da si sami zagotavljajo socialno varnost, denarne pomoči pa bi tako dobivali le tisti, ki tega sami resnično niso sposobni – starejši ljudje, otroci… A tudi pri teh vse bolj krčijo neposredne denarne pomoči, namesto otroških dodatkov bodo na primer prispevki za plačilo k stroškom v vzgojnovarstvenih ustanovah, za šolsko malico…
Nujno sodelovanje
Socialna politika se ne uresničuje v centru za socialno delo, temveč v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Center z njimi, zlasti s krajevnimi skupnostmi, tesno sodeluje, uspešno pa se povezuje tudi s sodišči, zdravstveno službo, postajo milice, humanitarnimi organizacijami, upravnimi organi. Skupno s SZDL in Zvezo sindikatov postaja vse bolj soustvarjalec aktivne socialne politike in mesto usklajevanja, njegovo delo pa prerašča iz socialnega skrbstva na širše področje socialnega varstva
Novi tednik, 13. 10. 1978
