Milijon in 20.000 din izgube v trgovni KZ Teharje
Ljudje so vedeli, da je na Teharjih kmetijska zadruga. Poznali so jo pa po poslovalnici, ki je imela vedno živahen promet. Nekateri so celo sumili, da se poslovanje ne odvija po predpisih. Med temi so bili tudi člani upravnega odbora toda kmalu so se zamerili poslovodkinji, ki je uživala zaščito pri »merodajnih funkcionarjih« in sploh ni dovolila kontrole. Ni se zmenila za nasvete in navodila upravnega odbora.
Člani upravnega odbora so pri OZZ v Celju in pri trgovinski inšpekciji zahtevali revizijo. Enodnevna revizija ni mogla osvetliti poslovanja v polnem obsegu in tako je izgledalo dolgo časa vse v redu. Član upravnega odbora Zupane Martin je zvedel, da prihajajo pisma iz arbitraže, a poslovodkinja mu jih ni pokazala. Videl je, da je bilo treba plačati ležarino za blago, ki je ležalo več tednov na železniških postajah v Celju ali v Štorah. Opomini in nasveti se tov. Zupanc Vere, »glave« poslovalnice, niso prijeli. Delala je še naprej »strokovno«, »samoiniciativno« in pogubno za zadrugo. Člane upravnega odbora je minila volja voditi kmetijsko zadrugo pod takimi pogoji. Že na lanskem občnem zboru so hoteli, doseči združitev s KZ Store. Zopet je bila poslovodkinja Zupanc Vera tista, ki je prepričevala in prepričala »merodajne«, da je priključitev k Štoram neumestna, ker se znajo vendar sami dobro gospodariti, saj kaže tako knjigovodstveno stanje, bilanca zaloge, blagajniško poslovanje,
Izreden promet. Toda zmagala je zdrava pamet in letos je dosežena priključitev k Štoram. Že na lanskem občnem zboru niso izmenjali starega niti izvolili novega upravnega odbora.
Stari odbor ni hotel delati. Pozneje so na polletnem občnem zboru Izvolili tri člane upravnega odbora. Na tako izvolitev pa nekateri niso pristali in tako niso registrirali novega tajnika. Najbolje jim je odgovarjalo v starem, nekontroliranem poslovanju. »Strokovni uslužbenci« naj vodijo zadrugo. »V vaseh okoli Teharij ni ljudi s strokovnimi, še manj s političnimi kvalifikacijami za člane upravnega odbora KZ, za vodstvo naprednega kmetijstva,« tako so sklenili tisti »nekateri«, ki jim še ne vemo imena. Na letošnjem občnem zboru je dal predsednik le skopo poročilo v par stavkih, tajnik sploh ni prišel na občni zbor, tudi poročila ni sestavil, blagajnik ni poročal, le revizor je nekoliko osvetlil poslovanje zadruge, nadzorni odbor ni imel kaj tehtnega povedati. S težavo so izglasovali pristop h KZ Štore.
Ko se je zvedelo, da bo poslovodkinja premeščena v poslovalnico Štore, v Teharje bo pa prišel drugi poslovodja, je završalo. Našli so se ljudje, ki so hoteli to prikazati kot politično spletko zadružništvu sovražnih ljudi. Toda zmagal je razum, treznost in previdnost.
Tov. Zupane Vera je bila premeščena v Štore, zamenjal jo je drug poslovodja. KZ Štore pa je iz previdnosti in že po rednem postopku zahtevala revizijo poslovanja KZ Teharje. Štirinajst dni se je revizor OZZ iz Celja mučil, da je kolikor toliko odvil zamotano štreno. Rezultat je zaprl marsikomu sapo, posebno bivšim članom upravnega odbora KZ Teharje. Knjigovodstveno stanje je bilo popolnoma nerealno. Arhiva neurejena, še akta o registraciji zadruge ni bilo mogoče najti.
Računov o dobavljenem blagu ni bilo, razen prepisov, ki so bili pribavljeni šele na zahtevo arbitraže. Če bi bilo knjigovodstvo v letu 1953 v redu, če bi bil zaključni račun za leto 1952 točen, bi se že takrat pokazal primanjkljaj v višini 500.000 din (cena časopisa 10 din, op.). Izplačila niso bila dokumentirana, manjkajo plačilne liste, ali pa niso podpisane, blagajno niso dnevno zaključevali, pravzaprav so imeli po treh predalih blagajno, tako ni imela blagajničarka točnega pregleda nad poslovanjem, saj je tudi v blagajni imela proste roke poslovodkinja, ki je prosto vršila tudi nabave, prejemala in pregledovala pošto in račune, ni jih pa odvajala knjigovodstvu. Od podjetja »Slatina« ni bil knjižen noben račun, »Žitofond« je bil prikazan kot dolžnik, dejansko je nastopal kot upnik. Po krivdi knjigovodstva je bilo blago prikrito, prikazan je bil nizek dohodek, knjigovodstvo ni zahtevalo računov o prispelem blagu. Knjigovodja Domijan Jože torej ne more trditi, da je vestno opravljal svojo službo, upravni odbor lahko trdi nasprotno, toda šele sedaj, ko so tu neizpodbitni dokazi revizijskega poročila. Nabavili so proti volji upravnega odbora koruzo, in sicer po 16 din kilogram, prodali po 26 din, prikazali pa toliko stroškov, da so imeli pri kupčiji izgubo, seveda je revizor ugotovil prikritih 3584 kg koruze in dobiček 45.000 din pri kupčiji. Koruzo je nabavil bivši tajnik, ki je zaračunal dnevnice in še provizijo. Knjigovodja je revizorju priznal, da mu je poslovodkinja Zupančeva izjavila, da ni popisala vsega blaga. V skladišču je ležal cement na vlažnih tleh. Pokvarjen je potem čudežno izginil, čez noč. Članu upravnega odbora Zupancu je poslovodkinja izjavila, da ga je prodala. V skladišču so ležali rezanci čez leto dni in se seveda pokvarili. Poslovodkinja je izjavila, da jih bodo že ljudje pokupili, ko ne bodo imeli kaj drugega.
Ni pa še pojasnila, zakaj je nabavila 5000 kom. krojaške krede. Kakih 400 kg grozdja je lani pustila pokvariti. Se več takih stvari bi se dalo napisati, toda o tem se bodo pogovorili na sodišču. Ko so Zupane Vero poklicali komunisti na zagovor, je v solzah dejala, da ne more verjeti ugotovitvam revizije, sama se vprašuje, kako je kaj takega mogoče.
To se vprašujejo tudi tisti, ki so svetovali poslovodkinji, naj dela v korist zadružništva, naj gleda na dobro poslovanje, naj dviga ugled zadruge Teharje.
Na to naj odgovorijo zagovorniki Zupančeve, ki so članom upravnega odbora govorili, naj se ne razburjajo za vsako »malenkost« in naj Vere Zupančeve ne sekira jo, ker ji samo jemljejo voljo do dela in pobijajo organizacijsko rutino. Zdaj so te malenkosti narasle — po revizijskem poročilu — na 1,200.000 din deficita. Kdo tedaj škoduje ugledu zadružništva? Zupančevo so komunisti izključili iz svojih vrst, ostali člani, ki so njeno delo zagovarjali, pa bodo še dajali odgovor.
Savinjski vestnik, 4. 6. 1954
