Minuli torek, na predvečer dneva državnosti, je v prostorih Doma sv. Jožefa v Celju potekalo ljudsko rajanje v čast praznika in kresovanja. Po popoldanski maši, darovani za domovino, se je (zaradi močnejših nalivov) druženje ob odlični glasbi, plesu, kulturnem programu, jedači in pijači, nadaljevalo v garažnih prostorih doma.
Nekaj sto zbranih je ves večer ob kulinaričnih dobrotah zabaval narodnozabavni ansambel Saša Avsenika, ki je z večno zelenimi ter novejšimi pesmimi na plesišče privabljal številne obiskovalce. Predstavili so se tudi člani Godbe na pihala s Svetine in združeni zbori (župnijski zbor, dekliška skupina Jožefinke, zbor zaposlenih Doma sv. Jožef in Fantje z Jožefovega hriba).
Ves čas prireditve je potekal srečelov/tombola, ob čem je direktor doma sv. Jožef Jože Planinšek povedal, da je prav vsaka srečka bila dobitna, ker pa je šlo za t.i. “tombolski srečelov”, pa je bila možnost, da je posamezna srečka prinesla dve nagradi. Izkupiček srečelova in prireditve je bil namenjen uprizoritvi izredno odmevne gledališke predstave Slehernik. Planinšek je med prireditvijo pozdravil vse navzoče in se zahvalil številnim sponzorjem in partnerjem, ki so pomagali pri realizaciji prireditve.
Nekaj po deveti uri pa je pred zbrane stopil slavnostni govornik, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Ob dnevu državnosti je zbrane uvodoma nagovoril s Cankarjevim Kurentom, ob tem pa povedal: “Le kdo bi mogel lepše in bolj himnično zapisati besede in misli o naši domovini kot ravno naš veliki pisatelj in rodoljub Ivan Cankar…Zapisal jih je davno pred tisto kresno nočjo v letu 1991, ki je bila zadnja v naši nekdanji, takrat pretesni, vse bolj zatohli in z nacionalizmi obremenjeni domovini. Ko smo se prebudili v nov dan, smo že hodili po novi, svoji poti, poti samostojne Slovenije…”.
Tudi tokrat smo posneli slavnostni govor župana MOC Bojana Šrota, prisluhnete mu lahko v spodnjem video posnetku. Prav tako pa vabljeni k ogledu galerije fotografij, posnetih na dogodku.
V poznih večernih urah pa so na hribu sv. Jožefa, kljub močnemu dežju, zakurili kres, ki so ga zaradi napovedi slabega vremena pokrili že nekaj dni pred prižigom in s tem obeležili praznovanje kresne noči. Slednjo po starem poganskem izročilu naznanja začetek obdobja, ko je Sonce najbolj oddaljeno od ekvatorja in ima največjo moč. V krščanstvu se na ta dan praznuje praznik Sv. Janeza Krstnika, pogani pa so takrat častili Kresnika.
Sicer pa so stari Slovani že v predkrščanskem času praznovali dan po poletnem sončnem obratu. Sonce so častili kot boga in njemu v čast so zažigali na kresni večer velike kresove, okrog katerih so plesali, jih preskakovali in rajali.
Po prižigu kresa se je rajanje z odlično glasbo in kulinariko seveda nadaljevalo.
Vabljeni, da prisluhnete nagovoru župana Bojana Šrota, v spodnji galeriji fotografij pa si lahko ogledate utrinke z dogodka.
[simpleviewer width=100% height=700 id=622]v/t/f: eH
