Po mnenju uglednega gospodarskega strokovnjaka Janeza Stanovnika naš glavni problem ni odplačilo dolgov, temveč so to inovacije.
Če bomo in kako se bomo rešili iz naše gospodarske in družbene krize, je odvisno od tega, kako bomo rešili problem inovacij in ustvarjalnosti. Če pa tega ne bomo uspeli rešiti, bo naša ekonomija temeljila le na tonah in pločevini.
Tega dejstva se v okviru neizprosnih gospodarskih resnic dobro zavedajo tudi v EMO, še posebej kar so se pred leti pogumno lotili temeljite preobrazbe proizvodnje in poslovanja. Akcija 90 inovacij za 90 let pa je nadvse primeren razlog, da za letošnji jubilej nekdanje tovarne emajlirane posode – sedaj samo to že zdavnaj ni več – pospešijo razvojno in inovacijsko delo.
V EMO se sicer lahko pohvalijo, da imajo vsaj v celjski občini točno evidenco nad inovacijami že od 1945. Leta naprej in da njihova služba za inovacije deluje od 1961. leta ter je tako med najstarejšimi.
Seveda pa s sedanjimi 120 inovatorji, vključenimi v društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, med več kot 3000 zaposlenimi, niso zadovoljni.
O tem smo se pogovarjali s tajnikom društva DIATI Alojzem Drofenikom in vodjem inovacijske službe Adolfom Žvižejem. S podatki sta dokazala, da je inovacijska dejavnost v zamahu.
Tako je leta 1981 61 inovacijskih predlogov dalo 7,5 milijona dinarjev (cena časopisa 20 din, op.) gospodarske koristi, leta 1982 40 predlogov 9,4 milijona, lani 80 predlogov 11,6 milijona in letos v prvem polletju 59 predlogov že 20 milijonov dinarjev neposredne gospodarske koristi in prihranka.
V okviru akcije 90 inovacij za 90 let EMO so doslej že zbrali 75 inovacijskih predlogov in jih ni strah, da do novembrskega jubileja oziroma do konca leta, ne bi dosegli ali celo presegli števila 90. Ugotavljajo, da so prišli do tiste stopnje v razvoju, ko bo v prihodnje težko količinsko napredovati, zato so se lotili bolj usmerjenih inovacij.
Razpišejo nekaj glavnih proizvodnih problemov in tako spodbudijo inovacijsko tekmovanje po obratih. Na ta način so letos razrešili pet večjih proizvodno-poslovnih problemov, prihranili denar za uvoz, povečali storilnost ali izboljšali delovne razmere ob strojih.
Med letošnje inovacijske podvige štejejo v EMO zlasti stroj za nanos emajla na pokrove pri posodi – stroja jim tako ne bo treba uvoziti. Tudi stroj s kondenzatorskim praznjenjem za varjenje čepov, je novost v Jugoslaviji in rezultat pripravniške naloge.
S področja varstva pri delu so uspešno rešili zaviranje pri nagibu talilne peči s samozaviralnim motorjem in tako zaposlene zavarovali pred hujšimi poškodbami, ki bi jih lahko stale tudi življenje.
V tem primeru je zelo težko z denarjem ovrednotiti korist inovacije, saj je življenje vendar neprecenljive vrednosti. Na področju kakovosti so tehnološko izboljšali izdelavo zaprtih ročajev za posodo, nadomestili na ta način uvožen stroj in zmanjšali izmet, pri Emoterm radiatorjih pa so z inovacijo – dobila je odličje za inovacijo leta v občini Celje – prihranili dva milijona dinarjev.
Razmerje med tehnološkimi in drugimi inovacijami je v veliko korist prvih, čeprav so netehnična področja tudi v EMO še velika inovacijska »notranja« rezerva. Vsekakor se v EMO zavedajo, da je vsaka inovacija ali tehnična izboljšava prihranek pri denarju, ki ga je mogoče koristno obračati drugje. Razmišljajo pa ob tem, da bi inovacijske koristi in prihranke objavljali tako, da bi vsak od zaposlenih članov kolektiva vedel, kaj to pomeni tudi pri denarju, ki ga lahko delijo za osebne dohodke. Na ta način upajo še bolj spodbuditi inovacijsko osveščenost, ki je najimenitnejše mazilo za hitrejši tehnološki napredek
Novi tednik, 20. 9. 1984
