V zadnjih letih je hmelja na svetovnem trgu dovolj, kar posledično pomeni, da se vse redkeje sklepajo predprodajne in dolgoročne pogodbe o odkupu hmelja. Hmeljarji se tako srečujejo z vedno večjim problemom, kako pridelek, ki zahteva velike vložke, prodati. Po poročanju Večera hmeljski trg ne napoveduje nič dobrega v bližnji prihodnosti.
Hmelj trenutno na 1400 hektarjih zemljišč v Spodnji Savinjski dolini lepo uspeva, a pridelovalci bodo umirjeni šele, ko bodo pridelek pospravili. Grenki spomini jih namreč vežejo na katastrofo pred štirimi leti, ko je toča tik pred obiranjem uničila polovico pridelka. Poleg toče lahko pridelek močno oklesti suša, kot se je zgodilo leta 2003. Tako so se prejšnji teden v Žalcu zbrali predstavniki Centra za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi. S pomočjo tega centra želijo pripraviti karte z indikatorji prisotnosti in stopnje suše, metodologijo ocene tveganja glede škode v kmetijstvu, želja pa je tudi po izobraževanju. Obenem pa si slovenski hmeljarji prizadevajo dobiti za slovenski hmelj geografsko zaščito pod imenom “Styrian hops”.
Več preberite na spletni strani Večera.
