Koliko cvetja sploh lahko vidimo na prireditvi Pivo in cvetje? (foto)


Prireditev Pivo in cvetje 2011 je za nami. Zadnji dan se je zaključil z jutranjo ohcetjo po stari šegi, popoldne pa smo si lahko ogledali nekoliko okrnjeno parado po ulicah Laškega. Za konec se je najbolj vztrajni del gledalcev z ulic prestavil še na Aškerčev trg, kjer so bili priča odličnemu zaključnemu koncertu pihalnih godb. S tem se je prireditev sicer uradno zaključila, a še zdaleč ne končala – ulice so bile tudi zvečer še zmeraj polne ljudi željnih druženja in kdove kdaj so zadnji veseljaki zapustili mesto (ali se vsaj odpravili v deželo sanj).

Kot napoveduje naslov, pa nas v tem prispevku bolj zanima, kako je s cvetjem.

Aljaž Majcen iz Muzeja Laško me je na kratko seznanil z začetki Piva in cvetja (o katerem je ob 30. obletnici prireditve izčrpno pisal Jure Krašovec) . Ti segajo v poletje leta 1963, ko so gospe iz laškega hortikulturnega društva sklenile, da bodo pripravile razstavo cvetja. Z idejo je bil seveda seznanjen tudi tedanji direktor Pivovarne Laško Ivan Vodovnik, ki je nosil tudi funkcijo predsednika hortikulturnega društva. Odločil se je, da bo na dan cvetlične razstave obiskovalcem odprl vrata pivovarne in s tem popestril dogajanje.  Ko je bilo vse mimo, je bilo jasno, da je bila prireditev uspešna, da so ljudje radi prišli in odločili so se za nadaljevanja. Prva prireditev je bila poimenovana Praznik cvetja in piva, a že naslednje leto je bilo pivo postavljeno na prvo mesto, kjer se je obdržalo do danes.

Vidimo torej, da se je vse začelo s cvetjem. Kakšno vlogo pa ima cvetje danes?

Vlado Marot, predsednik Etno odbora Jureta Krašovca Možnar je povedal, da je bil v začetnih letih prireditve na cvetju velik poudarek, »danes pa cvetje je in ga ni«, kar pripisuje drugačnemu odnosu obiskovalcev do razstavljenih rož. »Če bi zjutraj prišli pogledat, bi videli, da cvetje, ki ni bilo posebej zastraženo, zavarovano, izgine – s koriti vred se na primer znajde v Savinji, in to je žalostno. Je torej smiselno razstavljati cvetje v tej veliki gneči?«

Rože ravno iz tega razloga vidimo na več metrov dvignjenih pozicijah, tradicionalno razstavo cvetja v parku pri Turističnem društvu Laško pa je ves čas budno varoval varnostnik in je zato tudi v nedeljo izgledalo sveže in nedotaknjeno.

Cvetje smo si sicer lahko ogledali še v okviru razstave ročnih del DU, DI in Hiše generacij Laško – najbolj zanimive so bile rože, izdelane iz najlonk, v Laškem pa je sicer uveljavljena tradicija izdelovanja rož iz krep papirja, ki smo jih prav tako videli na razstavi in na drugih dogodkih v času prireditve. Likovno društvo Laško je pripravilo razstavo z naslovom “47 cvetov”, očitno povezana z rožami pa je bila tudi prenovljena celostna grafična podoba prireditve (cvetlice z letakov in plakatov sicer, zanimivo, spominjajo na mandale).

Očitki marsikaterega obiskovalca o tem, da cvetja na Pivu in cvetju skorajda ni več, torej niso povsem iz trte zviti, obenem pa niti niso povsem resnični. Cvetje že je, a je pritrjeno na višino, do katere marsikateri pogled, uprt zgolj v kozarce piva ne seže. Cvetje je zaradi »kulture« ljubiteljev piva ogroženo in zato zastraženo. Cvetje gre s pivom z roko v roki samo še, ko so pivci »v rožicah«.

Malo pretiravanja, če da misliti, ne škodi … v upanju na prijazen odnos do cvetja vas lepo pozdravljam,

K. G.

[simpleviewer width=100% height=700 id=61]