Sredi tedna je v Študijski čitalnici Osrednje knjižnice Celje potekalo predavanje Jill Taplin, dolgoletne waldorfske vzgojiteljice in sedaj mentorice waldorfskih vzgojiteljev. Predavateljica je zbranim predstavila temo Je prosta igra res temelj za razvoj kreativnega mišljenja?
Jill Taplin je dolgoletna waldorfska vzgojiteljica, ki danes deluje kot mentorica waldorfskih vzgojiteljev in je vodja izobraževanja za waldorfske pedagoge v Veliki Britaniji. Številni jo poznajo kot avtorico knjig Early Years Education in practice ter Undrestanding the Steiner Waldorf Approach. Prihaja iz države, kjer je waldorfska pedagogika že dolgoletna praksa mnogih vzgojiteljev in staršev.
Po uvodni predstavitvi je Jill Taplin predstavila primer proste igre s petjem, ki smo jo vključili v spodnji video posnetek in si jo lahko ogledate. Rdeča nit so bili odgovori na vprašanja: se kreativnega mišljenja lahko naučimo, ali je to le sposobnost nekaterih? Kdaj se vse skupaj sploh začne? In kako na vse skupaj vpliva prosta igra otrok? Takoj na začetku je Taplinova izpostavila, da otroci v svojem zgodnjem otroštvu hitijo svoje izkušnje pretvarjati v temelje za bodočnost. Naloga staršev in vzgojiteljev je poskrbeti za kvaliteto teh izkušenj.
Ob zapletenem in hitro se spreminjajočem svetu (mehanizacija, urbanizacija, računalniki) nas po njenih besedah slej ko prej preplavi občutek odgovornosti, kako vzgajati naše otroke. Osnova za slednje je zaupanje, naslednji korak pa preprosta, razumna vodila, ki nam lahko pomagajo najti pravo pot. Otroci si namreč vse od rojstva poskušajo izoblikovati predstavo o delovanju sveta in obnašanju v njem. Najprej ga spoznavajo prek dotika, nato nanj osredotočijo svoj pogled in se ga učijo razumeti; kako se v njem gibati in kako z njim komunicirati. Predstavo pridobijo iz lastnih izkušenj, s čimer polagajo osnove svojih navad in obnašanja skozi življenje.
Po besedah Taplinove je otroke potrebno zaščititi ter jih počasi uvajati v svet. Začeti je potrebno pri izkušnjah (izkušnjah iz resničnega sveta, neposredno iz njihovega okolja), ki jih lahko razumejo in pri njih gradijo zdravo predstavo o tem, kako svet deluje. Taplinova je prepričana, da v kolikor otroku omogočimo srečevanje z istimi ljudmi, vedno na iste sprehode, igro z istimi igračami, poslušanje iste zgodbe in ponavljanje istih rutin in obredov ob jutranjem vstajanju, hranjenju in večerni pripravi na spanje, posledično poglobijo svoje izkušnje in utrdijo svojo predstavo o svetu kot o varnem mestu. To življenje poenostavi in je manj stresno za celo družino.
Prav tako pa moramo po njenih besedah odrasli biti vzor glede jasnosti, ko s toplino, doslednostjo in dobro voljo postavljamo pravila ter z zavedanjem, da je edini način, da bodo otroci vedeli, da so meje, ki jih vedno znova branijo, še vedno prisotne tu. Taplinova je izpostavila pomen varno omejenega okolja, v katerem lahko otroci uživajo svobodo, najpomembneje, svobodo da se igrajo igre, za katere se odločajo sami. Preko takšne igre, ki prihaja iz njih samih, naj bi se otroci naučili vse tisto, kar se morajo, na najbolj prijeten in naraven način prek gibanja, komunikacije in domišljije.
Predavateljica je skozi predavanje podajala navodila, ki bi morala biti zaposlenim staršem in vzgojiteljem najbolj pomembna. Delati je potrebno z ritmom, ponavljanjem, obredjem in skrbjo. S primernim ritmom, da se otroci ne utrudijo preveč ali niso preveč željni narediti tisto, kar od njih pričakujemo, bo življenje družine srečnejše. Ponavljanje jim daje občutek, da je svet varen. Obredi jim kažejo, da je svet in ljudje v njem dragocen in je potrebno zanj skrbeti. To so lahko najbolj enostavne, najbolj praktične aktivnosti, kot je, da si pred umivanjem rok vedno zavihamo rokave.
Otroka je potrebno tudi vključevati v vsakdanje življenje, kar mu daje občutek smisla in mu dovoliti, da sodeluje. V primeru negotovosti pri neki odločitvi pa je Taplinova predlagala, da si je pred rešitvijo potrebno vzeti nekaj časa. Vprašanje si npr. postavite zvečer pred spanjem, saj bo zjutraj odgovor marsikdaj jasen.
Taplinova je ob koncu predavanja poudarila, da mora v očeh otrok svet biti dober. Ta občutek jim po njenih besedah daje varnost. Slednje jim med drugim omogoča, da se učijo, raziskujejo in ustvarjajo do meja svojih zmožnosti. Ko bodo zrasli, bodo odkrili, da svet ni vedno dober, toda varnost v njihovih temeljih jim bo dala prožnost in vztrajnost, da ga poskušajo narediti boljšega. In prav to je največje darilo, ki jim ga lahko damo kot popotnico.
Po koncu predavanje, ki je sicer potekalo v angleškem jeziku in bilo sproti prevajano, so sledila vprašanja obiskovalcev.
Vabljeni, da si v spodnjih video posnetkih ogledate insert predavanja ter celotno predavanje. V prvem video posnetku smo tokrat pripravili posnetek igre, ki jo je na omenjenem predavanju uvodoma predstavila Jill Taplin. V drugem video posnetku pa si lahko ogledate celotno predavanje.
Posnetek celotnega predavanja:
v/t/f: eH
