Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren je eden izmed največjih praznikov, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15. avgusta. Na ta dan se verniki zberejo pri obredu svete maše in skupaj proslavijo Marijin vnebohod. Nič drugače ni bilo v Celju, kjer so se ji verniki med drugim poklonili tudi v Marijini cerkvi.
Marijino vnebovzetje je najstarejši Marijin praznik. Med kristjani velja prepričanje, da Marija ob koncu svojega življenja ni umrla, temveč zgolj zaspala in bila tako z dušo in telesom sprejeta pred Božje obličje. Globlji pomen praznika temelji na nauku, da si s prizadevanjem za zemeljski napredek posameznik pripravlja večno bivanje v Nebesih, pri čemer si za vzor lahko vzame Kristusovo mati Marijo.
Čeravno je praznovanje Marijinega praznika bilo razširjeno že v 5. stoletju, je slednjega Vatikan s papežem Pijem XII. na čelu uradno razglasil šele 1. novembra 1950. Datum je bil izbran z namenom, da se poudari resnica o vstajenju od mrtvih in večnemu življenju. Od takrat dalje je postal praznik en izmed pomembnejših, hkrati pa se je razširilo tudi vsesplošno čaščenje matere Marije. Posebej priljubljena je tudi med Slovenci, o čemer priča približno 400 cerkva in več kot 1000 kapelic ter božjepotih znamenj njej na čast.
Poklonili so se ji tudi v Marijini cerkvi v Celju. »Marija je odrešilno znamenje, saj je kot božja mati z dušo in telesom poveličana v Nebesih, je srednica vseh milosti ter znamenje božje dobrotljivosti in usmiljenosti do nas ljudi,« so zbrani slišali med pridigo msgr. Jožefa Kužnika. Letošnja tema se je vrtela okoli trojne poti, ki nam jo s svojim zgledom kaže Marija – pot poslušnosti, pot ljubezni in pot vere. S hojo po le-teh bomo na koncu izpolnili svoje krščansko poslanstvo in bili deležni Božje slave.
Celotni pridigi lahko prisluhnete v priloženih videih.
[simpleviewer width=100% height=700 id=865]
Kristina Strašek
