Minuli četrtek je v Škofijskem domu Vrbje potekalo predavanje z naslovom Azilna politika in integracijski ukrepi za begunce v Sloveniji.
Gre za zadnje predavanje v sklopu tedenskih srečanj z naslovom Več vem, manj me je strah, s katerimi želi Škofijska Karitas Celje širši javnosti predstaviti islam, njegove vrednote in kulturo, muslimanski svet, možnosti dialoga islama s krščanstvom.
Tokratno predavanje je vodila Tamara Antonaz, dolgoletna sodelavka MNZ v sektorju za azil, ki je obiskovalce podučila o azilni politiki v Sloveniji, lokalni integraciji ter integracijskih ukrepih za begunce, predvsem pa je poudarila naše medčloveške odnose.
“Mi si moramo prizadevati, da bodo (begunci) v novem okolju čim manj razmišljali o nesrečnem dogajanju v njihovi domovini, pozabili vojne grozote, pritiske političnih elit, ki so se nad njimi izživljale in jim onemogočale človeku dostojno življenje, preprečevali njihovim otrokom pravico do izobraževanja, svobodo in kruha,” je uvodoma opozorila Antonazova. Lokalna integracija je namreč dinamičen, večplasten in dvosmeren proces, ki vodi v enakovreden položaj vseh članov družbe.
INTEGRACIJSKI UKREPI ZA BEGUNCE
Kako pa to poteka v praksi? Četudi se begunci sami želijo integrirati v družbo in se otroci izobražujejo, je pogosto problematično, da jih delodajalci ne zaposlujejo najraje. Prav tako se trudijo begunce združiti z njihovimi družinami in jim omogočiti čim bolj normalno življenje na slovenskih tleh.
Do sedaj je bila integracija bolj ali manj usmerjena v Maribor in Ljubljano, kjer se nahajata integracijska centra, vendar je Antonazeva izrazila željo, da bi begunce lahko sprejeli tudi v druga slovenska mesta.
Cilj je, da bi se begunci v treh letih naučili slovenskega jezika, dosegli kakšno kvalifikacijo kot aktivni iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje, se vključili v okolje …. in za to časovno obdobje MNZ tudi krije stroške njihovega bivanja.
Upravičeni so tudi do pomoči pri integraciji, pridobitve informacij o pravicah in dolžnostih ter izobraževanja in usposabljanja. Otrokom in študentom do 26. leta pomagajo tako, da jim kupijo knjige in osnovna študijska gradiva.
Antonazeva je dodala še nekaj primerjav: “Politiki v Evropski Uniji se prepirajo, koliko 100 ali 1000 beguncev bi lahko sprejeli v katere države, medtem ko se vsaka zase trudi, da bi jih dobila čim manj. A begunsko vprašanje je v Evropi kljub prihajajočim množicam prenapihnjeno, saj če države stare celine primerjajo npr. z Libanonom ugotovimo, da je kar četrtina prebivalstva beguncev.“
Svoje predavanje, ki se je zagotovo dotaknilo srca vsakega obiskovalca, je Tamara Antonaz zaokrožila še z lastnimi izkušnjami in in zgodbami o njenih varovancih. Pomembno je namreč, da se zavedamo, da smo vsi ljudje in vsi krvavi pod kožo ter se začnemo tako tudi obnašati. Predavanje si lahko v celoti ogledate v spodnjem video posnetku.
VEČ VEM, MANJ ME JE STRAH
Projekt Več vem, manj me je strah, je izjemno pohvalna poteza Škofijske Karitas Celje, ki s tem skrbi za (med)kulturno izobraževanje državljanov, ki imajo vse prepogosto negativno stališče o beguncih. Islam je namreč v slovenskem prostoru še vedno ogromna neznanka, ki ga marsikdo pogosto enostavno označi z negativno konotacijo ravno zaradi neznanja. Škofijska Karitas Celje je z omenjenim projektom poskušala izkoreniniti ravno to miselnost, do katere prihaja zaradi neznanja, mi pa lahko vsem sodelujočim v projektu le čestitamo, saj pomagajo spremeniti svet na bolje.
