Hmeljarji so sredi najvišje sezone obiranja t.i. zelenega zlata, ki ga v Sloveniji gojimo na 15 kvadratnih kilometrih površin, od česar jih štiri petine odpade na Spodnjo Savinjsko dolino. Letošnja letina je zadovoljiva, v tem času pa so na cestih ob hmeljiščih ponekod tudi zastoji.
Velika večina slovenskega hmelja gre v izvoz, pri nas pa ga gojimo od leta 1876. Na Bavarskem so ga aktivno gojili še v 8. stoletju. Hmelj v pivu izravnava sladkost slada z grenkobo, pivu daje želene okuse in arome, deluje pa tudi kot naravni antioksidant.
Pri nas prevladujejo tri sorte hmelja, in sicer: styrian golding, aurora in styrian golding b, ki se goji šele od leta 1975.
V luč obranega hmelja sovpada tudi odprtje znamenite žalske fontane piv, ki bo v torek, 6. septembra. Novinarji si bodo lahko hmeljni napitek iz vrčka, ki ga je oblikoval Oskar Kogoj, privoščili že dan prej.
