1. november je dan, ki je namenjen spominu na pokojne, ki so nam bili zelo blizu. Ob tej priložnosti na grobove nosimo sveče in cvetje ter se vsem, ki so nas zapustili, poklonimo z molitvijo. Zaradi religiozne zasnove praznika ga imenujemo tudi »vsi sveti«, saj po zahodni krščanski tradiciji velja za dan zmagoslavja in čaščenja vseh svetnikov.
Izvor tega praznika sega v 3. stoletje, ko je Cerkev uvedla javno čaščenje spomina na mučenike. Ker pa zaradi naraščajočega števila mučenikov ni vsak dobil svojega dneva, so se težavi izognili z uvedbo spominskega dneva za vse. Najprej so za to izbrali 13. maj, kasneje pa so datum zamenjali z 2. novembrom, ki je veljal za praznik vseh vernih duš. V Sloveniji poznamo prvi november kot dan spomina na mrtve od leta 1991, ko je bil sprejet kot uradni državni praznik z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Najprej je dobil ime »vsi sveti«, kasneje pa so ga tedanje oblasti preimenovale v dan mrtvih. Kot zanimivost naj še omenimo, da za razliko od ostalih jugoslovanskih republik v SFRJ-ju v Sloveniji prvi november velja za dela prost dan.
Ob tem dnevu smo se tudi v Celju in okolici spomnili na pokojne, ki so nam bili blizu. Spomnimo pa se še na nekaj vplivnih Celjanov, ki so nas zapustili v letošnjem letu.
V začetku oktobra je bogato življenjsko pot sklenil častni meščan Celja, prof. dr. Janko Lesničar, star 89 let. Bil je , zdravnik specialist-infektolog, primarij in redni univerzitetni profesor, ki je v celjski bolnišnici strokovno deloval kar 50 let. Več o njem preberite v novici na Celje.info ob njegovi smrti.
Le pred nekaj dnevi je bitko s pljučnim rakom izgubil jugoslovanski, hrvaški in slovenski rokometaš Iztok Puc, ki je pustil velik pečat v slovenskem rokometnem prostoru. Kronist celjskega rokometa je postal leta 1982, s svojimi izjemnimi dosežki pa je barve celjskega dresa ponesel v svet.
Marinko Kelečević je sicer levi zunanji reprezentant Bosne in Hercegovine, ki pa je podpiral dveletno pogodbo z rokometnim klubom Celje Pivovarna Laško. Le nekaj ur pred prvim zborom članske ekipe kluba pa je njegove nove soigralce pretresla novica, da je 25-letnik izgubil življenje v tragični prometni nesreči.
Slovenija: zapustili so nas velikani glasbe in kulture
Na god Sv. Roka je umrl bivši predsednik vlade, minister in ustanovitelj stranke Nova Slovenija Andrej Bajuk. Ekonomist, ki je večino svojega življenja preživel v Argentini je slovenski javnosti postal bolj znan, ko je za 7 mesecev prevzel položaj predsednika vlade po leta 2000 izglasovani nezaupnici vladi Janeza Drnovška. Kasneje je ustanovil stranko Nova Slovenija, ki je v naslednjih dveh mandatih imela svoje poslance v državnem zboru, še vedno pa jih ima v evropskem parlamentu. V času Janševe vlade, ko je Slovenija vstopila v evrsko območje, je opravljal funkcijo ministra za finance.
Ljubitelje narodnozabavne in zabavne glasbe so pretresle smrti treh glasbenikov, ki so pomembno vplivali na razvoj in usmeritev tovrstne glasbe v Sloveniji. Maja je po hudi bolezni umrl Henček Burkat, ki je s svojim ansamblom ustvaril številne zabavne in šegave pesmi, ki so se udomačile v srcih številnih Slovencev. Junija je po nastopu v Lipici umrl večni zabavljač in avtor številnih uspešnic Branko Jovanovič Brendi. Oboževalci se ga najraje spominjajo po njegovem ustvarjanju v skupi Don Juan in sodelovanjem s primorskim pevcem Koradom Buzetijem, za dobro voljo pa je skrbel tudi v samostojini karieri. Konec septembra prenehalo biti srce Lojzetu Slaku. Dolenjski godec je ob Slavku Avseniku zagotovo največje ime slovenske narodnozabavne glasbe, avtor številnih uspešnic, ki so postale ponarodele, in vzor številnim generacijam mlajših glasbenikov.
Po hudi bolezni je junija umrl dolgoletni novinar na TV Slovenija Jože Hudeček. Mnogim bo ostal v spominu po svoji hitri govorici, s katero je v svojih prispevkih opisoval kulturno dogajanje na slovenskem. Ob neki priliki je dejal, da je govoril tako hitro, ker je hotel v kratkem času, ki je bil v informativnih oddajah namenjen kulturi, gledalcem ponuditi čim več informacij. Boj z boleznijo je oktobra izgubil velikan slovenske književnosti Tone Pavček. Dolenjski pesnik, esejist in prevajalec je ustvaril številne nepozabne pesmi za otroke, mladino in odrasle, pomembno je vplival tudi k osamosvojitvenem procesu v Sloveniji.
Svet: od terorističnih vodij do pop ikon
Združene države Amerike so proslavljale, ko so 1. maja specialne enote v Pakistanu ubile voditelja teroristične organizacije Al Kaida Osamo Bin Ladna. Mnogi so v njegovi smrti videli zadoščenje in pravico po terorističnem napadu na ZDA septembra 2001, drugi so menili, da bi Bin Laden za svoja dejanja moral odgovarjati na sodišču. Mnogi so si odahnili, ko je bil oktobra ubit dolgoletni libijski voditelj Moamer Gadafi. Njegova smrt na nek način zaključuje revolucijo v tej afriški državi, ki se je začela februarja.
Klubu 27 (Jimi Hendrix, Kurt Cobain, Jim Morrison, Janis Joplin …) se je julija pridružila britanska pevka Amy Winehouse. Njena smrt je še vedno ovita v tančico skrivnosti. Uraden razlog naj bi bila prevelika količina zaužitega alkohola, njen oče pa trdi, da se pevkino telo ni dovolj privadilo po rehabilitaciji. Pevka je imela skozi celotno kariero težave z drogami in alkoholom, njen tragični konec pa je nakazal tudi ponesrečen junijski koncert v Beogradu po (še eni) domnevno uspešni rehabilitaciji.
Svet je žaloval, ko je 5. oktobra za posledicami raka na trebušni slinavki umrl računalniški guru in ustanovitelj podjetja Apple Steve Jobs. S svojimi izumi, kot so naprava za poslušanje glasbe iPod, pametni telefon iPhone in tablični računalnik iPad je naredil pravo revolucijo v svetu informacijske tehnologije. Steve Jobs in Apple v očeh mnogih nista le blagovna znamka. Sta način življenja, modni trend in iskrena ljubezen mnogih uporabnikov po celem svetu.
Športni svet je 23. oktobra pretresla nesreča na VN Malezije, v kateri se je smrtno ponesrečil italijanski dirkač v razredu MotoGP Marco Simoncelli. Nadarjeni Sic, kot so mu rekli, je tudi v najmočnejšem motociklističnem razredu počasi začel svoj talent pretvarjati v vrhunske rezultate, a v Sepangu se je kariera 24-letnega dirkača žalostno končala. Padci in poškodbe so kar pogost spremljevalec kolesarsarstva, na srečo pa smrtnih poškodb ni bilo veliko. A sreča ni bila na strani belgijskega kolesarja Wouterja Weylandta, ki se je pogrozljivem padcu smrtno ponesrečil v 3. etapi letošnjega Giro d’Italia.
Tekst: Tina Ožvald, Marko Kovačevič
Fotografije: Katja Malbašić, Katja Goluh
