Kako ste zadovoljni s kvaliteto življenja v Celju? Kako dobro je vodstvo občine opravilo svoje delo? Je po dvajsetih letih napočil čas za spremembe na čelu občinske oblasti?
To je zgolj nekaj od vprašanj, ki smo jih pred dnevi na Celje.info zastavili našim bralcem. K izpolnitvi naše ankete se vas je odzvalo 341 in ponudili ste zanimiv vpogled v vaše videnje napredka in razvoja Mestne občine Celje v minulih letih.
Župan Bojan Šrot bo 18. novembra ponovno iskal vaše zaupanje, da bi se v Celju dalo marsikaj postoriti več in bolje, pa vas bodo naslednje tedne prepričevali (vsaj) štirje drugi županski kandidati.
Rezultati naše ankete jim ponujajo kar nekaj žarkov upanja na uspeh.
Še mesec in pol je do lokalnih volitev, ko bomo občani ponovno izbirali tiste, ki jim zaupamo, da bodo z našim denarjem delali dobro nas in našega domačega kraja. Prav zato smo se na Domovini v anketi odločili preveriti vaše razpoloženje pred pomembnim odločanjem. Naš vzorec sicer ni reprezentativen, kljub vsemu pa ponuja grob odtis zadovoljstva meščanov Celja z življenjem v svojem mestu.
K sodelovanju vas je pristopilo 337, od tega vas 87 % živi v mestni občini Celje, 9 % v enem od okoliških krajev, 3 odstotke pa vas je Celjanov, ki živite izven domačega kraja.
Samo občani Celja pa ste ocenjevali kvaliteto življenja v knežjem mestu. In glede tega vas je zadovoljnih več kot nezadovoljnih. Slaba polovica vas meni, da je kvaliteta življenja v Celju odlična ali dobra, dobrih 20 odstotkov pa, da je podpovprečna ali zelo slaba.
In na katerih področjih se je Celje v minulih letih najbolj razvijalo? Po mnenju anketirancev je največ napredka bilo na športno-rekreativnem ter kulturnem področju, najmanj pa na urbanističnem in socialnem. Splošna ocena razvitosti MO Celje je bila skoraj v povprečju – 2.8 (na lestvici od 1 do 5).
Da bi lažje ocenili, koliko naš vzorec sovpada z realnimi razmerji v občini, smo zastavili tudi vprašanje, ali so anketiranci na zadnjih volitvah dali glas županu Bojanu Šrotu. Takšnih je bilo v naši anketi 50,3 %, 21,9 % je volilo drugega kandidata, 27,8 % sodelujočih pa ni volilo.
Če to primerjamo z razmerjem na lokalnih volitvah leta 2014, je takrat Šrota za župana volilo 21,6 % volilnih upravičencev, 9,8 % je volilo druge kandidate, 69,6 % pa jih ni volilo. V naši anketi je torej sodelovalo več takratnih Šrotovih volivcev in manj volivcev drugih kandidatov ter manj tistih, ki se volitev niso udeležili.
Opazna želja po spremembah
Kako tesno kvaliteto življenja in opravljeno delo anketiranci povezujejo z bolj ali manj dobrim delom mestne oblasti? Takšnih, ki v naši anketi menijo, da je mestna oblast svoje delo opravila dobro, je 27,5 %, tistih, ki pravijo, da slabo, 30 %, ostali so nekje vmes. Pričakovano so Šrotovo ekipo najbolje ocenili njegovi volivci iz leta 2014- skoraj polovica z “dobro” in zgolj 13 % s slabo. Precej bolj kritični pa so tisti, ki so volili drugega kandidata, ali pa niso volili.
Je torej po 20 letih čas za spremembe na čelu Mestne občine Celje? Edini točen odgovor na to vprašanje bodo dale novembrske lokalne volitve. A vsaj kar se sodelujočih v naši anketi tiče, je želja po spremembah opazna. Da je zanje v vsakem primeru napočil čas, meni polovica sodelujočih Celjanov. Med tistimi, ki so že prejšnjič volili nekoga drugega, je tako prepričanih 80 % sodelujočih, med Celjani, ki leta 2014 niso volili dve tretjini in med Šrotovimi volivci si jih spremembe želi 28 %.
Da naj obstoječa ekipa dela naprej, jih meni slabih 20 odstotkov, ostali pravijo, da je vse odvisno od kvalitete protikandidatov.
In s trenutnim naborom Šrotovih protikandidatov je zadovoljna le četrtina sodelujočih, 22 odstotkov jih je nezadovoljnih, ostali menijo, da je nabor kandidatov nekaj srednjega.
Šrotova ponovna izvolitev ni samoumevna
Sodelujoč po stališčih naših anketirancev lahko na grobo ocenimo, da je ponovna izvolitev Bojana Šrota za župana sicer verjetna, vendar nikakor ne samoumevna. Iz naše ankete je kritika na račun sedanjega župana opazna ter želja po spremembi na čelu mestne oblasti prisotna.
A še enkrat je potrebno poudariti, da gre zgolj za stališča bralcev Celje.info, ki niso reprezentativna na vzorec celjske volilne populacije. V anketi je namreč sodelovalo skoraj 60 % visoko izobraženih občanov, po starosti pa prevladujeta skupini od 35 do 44 let in ter od 25 do 34 let.
Kot nakazuje tudi naša anketa, pa ima Bojan Šrot višjo podporo med starejšimi občani, ki so praviloma tudi bolj disciplinirani volivci, ter med srednješolsko izobraženimi, katerih delež je v strukturi prebivalstva višji kot v naši anketi. Do Šrota so bolj kritični prav visoko izobraženi volivci, ki pa jih je med našimi sodelujočimi največ.
Pod črto: celjska volilna tekma bo vsekakor zanimiva, saj tokrat ni vnaprej določena. Na končen rezultat pa ne bo toliko vplival sam nastop Bojana Šrota, kot to, kako kompetentne za vodenje tretje največjega slovenskega mesta se bodo izkazali njegovi protikandidati. Če bodo prepričljivi in jim bo na volitve uspelo pritegniti (na prejšnjih volitvah) pasivizirano večino, zamenjava na županskem stolčku ni onkraj nemogočega.
R. Č.
