Pred mesecem dni smo poročali o onesnaženem celjskem zraku, ko podatki za leto 2016 še niso bili zbrani, sedaj pa je jasno, da je knežje mesto na neslavnem slovenskem vrhu in to pred žarišči v veliko bolj zaprtih dolinah, kot je npr. Zagorje ob Savi.
V lanskem letu je bilo tako kar 53 preseganj koncentracije trdih delcev PM10 v zraku, s strani stroke pa je slišati, da industrija ni glavni problem, pač pa tudi promet in individualna kurišča, ki jih je vsled slabšanja ekonomskega položaja vedno več, obenem pa se uporabljajo tudi slabi materiali (tudi ne dovolj posušen les).
Neugodne klimatske razmere
Pomemben faktor so tudi specifične klimatske razmere. Daša Golavšek je v diplomskem delu zapisala, da se visoke koncentracije pojavljajo ob visokem zračnem tlaku, ker je z anticiklonom pozimi povezan tudi pojav temperaturne inverzije, ki jo spremljajo nizke temperature, manjše hitrosti vetra in megla, ko se koncentracije kopičijo.
Najbolj pogosta negativna povezanost je ravno med hitrostjo vetra in povišano koncentracijo delcev PM10.
Vpliv na zdravje
Spomnimo, da številne epidemiološke študije, opravljene v Evropi in drugje po svetu, kažejo povezavo med izpostavljenostjo PM10 ter zdravjem otrok, ki so še posebej ranljiva družbena skupina. Še posebej so nevarni delci, manjši od 10 µm, saj lahko prodrejo globoko v pljuča. Celje spada tudi med vodilna slovenska mesta po bolniških sprejemih otrok zaradi bolezni dihal.
Mestna občina Celje ima od leta 2013 sicer sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka, trenutno pa je v izdelavi tudi prometna strategija, kar pa na kratek rok ne bo prineslo bistvenih izboljšav.
Vonj po katranu bi moral bolj razburiti
Različna akutna onesnaženja pa se pojavljajo tudi ob raznih posegih v okolje. Včerajšnji Večer je tako poročal o smradu po katranu, ki naj bi ga sprožila dela na območju stare cinkarne. Cvetka Ribarič Lasnik iz Inštituta za okolje in prostor je dejala, da bi zaradi nevarnosti za delavce in prebivalstvo morali dela takoj ustaviti in se obenem čudi, da se ljudje niso aktivneje oglasili, saj je smrad res močan.
Položaj z ozonom v zadnjih letih manj kritičen
Če sploh lahko govorimo o tem, je za Celje v zadnjih letih izboljšan položaj v zvezi z dnevi, ko so presežene vrednosti ozona, saj so te v zadnjih letih nekoliko pod mejno vrednostjo (najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost več kot 120 μg/m3, 25 dni na leto).
Sliko, s katero opremljamo prispevek in govori svojo zgodbo o celjskem zraku, je včeraj z vodnega zbiralnika na miklavškem hribu posnel Tadej Gudan.
Preberite tudi: Zrak v Celju te dni onesnažen kot v Pekingu
